⏱️ Predviden čas branja: 11 min
Na tej strani: Pregled
Ključni poudarki
S-Five ima 25 postavk, vsaka je ocenjena od 0 do 10, zajema pa pet razsežnosti: notranje ocene, zunanje ocene, občutek čustvene ogroženosti, izbruhe in vpliv na vsakdan. Spremljevalni seznam S-Five-T beleži odzive na 37 sprožilnih zvokov.
Ne. Rezultat kviza opisuje, koliko nekateri zvoki vplivajo na vas na dan, ko odgovarjate, diagnoze pa ne postavlja. Druge razlage, na primer hiperakuzijo, tinitus ali tesnobo, lahko izključi samo strokovnjak.
Če poiščete vprašalnik o misofoniji, boste večinoma našli dvoje: znanstvene članke, ki vsak opisuje eno lestvico, in spletne kvize, ki vam v petih minutah izdajo številko. Nobeden ne pojasni, kako se objavljene lestvice med seboj razlikujejo in kaj rezultat lahko pove ali ne pove. To vrzel zapolnjuje ta stran.
V podjetju Bollsen izdelujemo zaščito sluha in nismo klinični strokovnjaki. Naš glavni vodnik o čepkih za misofonijo govori o vsakdanjih pripomočkih za izbrane trenutke, ta stran pa ostaja pri raziskovalnih orodjih. Kviza ne gostimo in rezultatov ne razlagamo. Pojasnimo, kaj posamezna lestvica meri, kdo jo je razvil in kje se uporablja, nato pa vas usmerimo k ljudem, ki lahko rezultat pogledajo z vami.
Ali obstaja uradni test za misofonijo?
Enotnega uradnega testa za misofonijo ni: je ne odkrije krvni test, preizkus sluha ali slikanje, nobenega vprašalnika pa ne priznavajo povsod kot odločilnega orodja. Obstaja pa vrsta preverjenih vprašalnikov, s katerimi raziskovalci in klinični strokovnjaki opisujejo, kako močno nekateri zvoki vplivajo na posameznika.
Misofonija v klasifikacijah DSM-5 in ICD-11 nima lastne oznake. Leta 2022 se je mednarodna skupina raziskovalcev in kliničnih strokovnjakov po štirih krogih postopka Delphi dogovorila o skupni raziskovalni opredelitvi, pri čemer so obdržali le trditve z vsaj 80-odstotnim soglasjem (Swedo idr., Frontiers in Neuroscience, 2022). Vprašalniki dajo tej opredelitvi nekaj merljivega.
Music SoundPRO
Watersafe+
Life+Life+Music SoundPROWatersafe+Life+Kaj vprašalniki o misofoniji dejansko merijo?
Večina lestvic misofonije pokriva isto širše območje: kateri zvoki sprožijo odziv, kako močan je čustveni in telesni odziv, kako oseba razmišlja o zvoku in o človeku, ki ga povzroča, kako se spoprijema in koliko ji to ovira delo, študij in odnose. Razlikujejo se po dolžini, po tem, kdo jih izpolni, in po tem, čemu so namenjene.
Nekatere so kratke lestvice resnosti, zasnovane tako, da jih izpolnite v nekaj minutah. Druge so dolgi raziskovalni instrumenti z ločenimi podlestvicami za sprožilce, občutke, telesne odzive in spoprijemanje. Peščica jih je nastala predvsem zato, da preverijo, ali so odzivi, podobni misofoniji, sploh prisotni, ne pa njihove resnosti.
Več jih sprašuje po določenih zvokih. Žvečenje, dihanje, vlečenje nosu, odkašljevanje, tipkanje po tipkovnici in klikanje s kemičnim svinčnikom se v njihovih seznamih sprožilcev pojavljajo znova in znova, ti zvoki pa so podrobneje opisani v našem vodniku o sprožilnih zvokih pri misofoniji.
Katere preverjene lestvice misofonije obstajajo?
V objavljenih raziskavah se najpogosteje pojavlja pet vprašalnikov o misofoniji: A-MISO-S, AMISOS-R, Duke Misophonia Questionnaire (DMQ), S-Five in MisoQuest. Tabela prikazuje, kaj posamezni meri, koliko postavk ima in kdo ga uporablja, s povezavo do izvirnega članka.
| Lestvica | Kaj meri | Postavke | Kdo jo uporablja | Vir |
|---|---|---|---|---|
| A-MISO-S (amsterdamska lestvica misofonije) | Resnost: čas, ki ga zavzame odziv, motenje družabnega življenja, jeza, upiranje, nadzor in izogibanje. Prirejena po lestvici Yale-Brown Obsessive-Compulsive Scale (Y-BOCS) | 6 | Amsterdam UMC; sprva se je zastavljala med psihiatričnim pogovorom, danes se uporablja v raziskavah | Schröder idr., PLOS ONE, 2013 |
| AMISOS-R (prenovljena amsterdamska lestvica misofonije) | Prenovljena različica amsterdamske lestvice resnosti za samoizpolnjevanje, vsaka postavka je ocenjena od 0 do 4 | 10 | Amsterdam UMC; kasnejše populacijske raziskave | Jager idr., PLOS ONE, 2020 |
| Duke Misophonia Questionnaire (DMQ) | Devet podlestvic: pogostost sprožilcev, čustveni, telesni in miselni odzivi, spoprijemanje pred zvokom, med njim in po njem, ovire v vsakdanu in prepričanja | 86 | Univerza Duke (ZDA); raziskave | Rosenthal idr., Frontiers in Psychology, 2021 |
| S-Five (Selective Sound Sensitivity Syndrome Scale) | Pet razsežnosti: notranje ocene, zunanje ocene, občutek čustvene ogroženosti, izbruhi in vpliv; vsaka postavka je ocenjena od 0 do 10. Spremljevalni seznam S-Five-T našteva 37 sprožilnih zvokov | 25 | King’s College London; klinični strokovnjaki v Združenem kraljestvu; britanska raziskava o razširjenosti | Vitoratou idr., Psych, 2021; britanska raziskava, PLOS ONE, 2023 |
| MisoQuest | Ali so prisotni odzivi, podobni misofoniji; zasnovan na amsterdamskih merilih iz leta 2013, en sam dejavnik, odgovori na petstopenjski lestvici od strinjanja do nestrinjanja | 14 | Univerza v Varšavi (Poljska); raziskave | Siepsiak idr., IJERPH, 2020 |
Lestvica A-MISO-S izhaja iz prvega članka, ki je predlagal diagnostična merila, na podlagi 42 bolnikov, obravnavanih v Amsterdamu (Schröder idr., 2013). Ekipa z Univerze Duke je DMQ razvila na 424 odraslih, avtorji lestvice MisoQuest pa so svojih 14 postavk preizkusili na 705 ljudeh na Poljskem. Vsaka lestvica odraža vzorec, na katerem je nastala, in to je eden od razlogov, da raziskovalci razvijajo nove.
Amsterdamska skupina je prenovljeni AMISOS-R uporabila tudi na kliničnem vzorcu 575 ljudi, pri katerih je beležila, katera druga stanja se pojavljajo skupaj z misofonijo (Jager idr., 2020). To prekrivanje obravnava ločeno naša stran o temi misofonija, ADHD in avtizem pri odraslih.
Kaj je S-Five in od kod izvira britanski podatek 18,4 %?
S-Five je vprašalnik s 25 postavkami, razvit na King’s College London; vsaka postavka je ocenjena od 0 do 10, zajema pa pet razsežnosti nestrpnosti do zvokov. Prvi članek o njegovi preverjenosti je izšel v reviji Psych leta 2021, nastal pa je iz odgovorov velike skupine ljudi, ki so se prepoznali v tem stanju (Vitoratou, Uglik-Marucha, Hayes in Gregory, 2021).
Dve od teh razsežnosti zadevata ocene, torej način, kako oseba razlaga dogajanje. Notranje ocene krivdo obračajo navznoter, k lastnemu odzivu, zunanje ocene pa jo usmerjajo k človeku, ki zvok povzroča. Preostale zajemajo občutek čustvene ogroženosti, izbruhe in vpliv na vsakdan. Seznam S-Five-T ga dopolnjuje in beleži, kateri od 37 zvokov sprožijo odziv.
Leta 2023 je ista ekipa skupaj z Univerzo v Oxfordu in zdravstvenimi partnerji vprašalnik S-Five uporabila na 772 odraslih, izbranih tako, da predstavljajo britansko prebivalstvo. Rezultate vprašalnika S-Five so preverili s pogovori s kliničnimi strokovnjaki in 18,4 % vzorca je doseglo raven, pri kateri misofonija pomembno obremenjuje vsakdan (Vitoratou idr., PLOS ONE, 2023). To je britanski podatek, za Slovenijo primerljive raziskave ne poznamo. Zaradi preverjene metode ima številka težo: ne izhaja iz spletne ankete.
Zakaj rezultat spletnega kviza ni diagnoza?
Rezultat spletnega kviza ni diagnoza, ker vprašalnik opisuje le to, kar oseba poroča na en dan, nihče pa ne preveri, kaj bi lahko odziv razložilo drugače. Rezultat opisuje obremenitev, diagnoze pa ne postavlja. Zaradi tega so v zgoraj omenjeni britanski raziskavi rezultate združili s pogovori s kliničnimi strokovnjaki.
Močni odzivi na zvok se lahko prekrivajo s hiperakuzijo, tinitusom, tesnobo in drugimi stanji, razlikovanje med njimi pa zahteva strokovnjaka, ki zna zastaviti dodatna vprašanja. Številna spletna mesta s kvizi izvirne postavke tudi skrajšajo, priredijo ali preoblikujejo, zato se njihove številke z objavljenimi različicami morda sploh ne ujemajo. Zato ta stran navaja število postavk in razsežnosti, mejnih vrednosti za ocenjevanje pa ne.
Izvirni vprašalniki so objavljeni v angleščini; uradnih slovenskih različic ne moremo potrditi, zato ne priporočamo prevodov neznanega izvora. Če ste vprašalnik že kdaj izpolnili, so lahko odgovori vseeno koristni. Uporabite jih kot zapiske za obisk pri zdravniku: kateri zvoki, v kakšnih okoliščinah in kako pogosto vplivajo na vaš vsakdan.
Komu lahko v Sloveniji pokažete rezultat vprašalnika?
Prvi korak je običajno izbrani osebni zdravnik, ki vas lahko posluša in se z vami pogovori o napotitvi k otorinolaringologu (ORL), avdiologu ali kliničnemu psihologu. Avdiolog lahko preveri tudi sluh in pogleda sorodne preobčutljivosti za zvok. O napotnicah, kritju storitev in čakalnih dobah se pozanimajte pri osebnem zdravniku in na straneh ZZZS, splošne informacije o zdravju pa najdete tudi na straneh NIJZ.
Posebne poti, namenjene samo misofoniji, v slovenskem zdravstvu ne moremo potrditi. Kako poteka iskanje pomoči, podrobneje opisuje naš vodnik Ali je misofonija priznana v Sloveniji?. Če zvoki postanejo boleči ali opazite spremembo sluha, se čim prej posvetujte z zdravnikom.
Kam sodijo vsakdanji pripomočki, kot so čepki?
Vprašalniki opisujejo vzorec. Ne povedo, kaj storiti ob hrupni večerji. Nekateri odrasli za izbrane trenutke uporabljajo preprost vsakdanji pripomoček, na primer pasivni čepek, ki prostor naredi tišji, a ne povsem tih, nato pa ga odstranijo.
Čepek spremeni, kako glasen je prostor, ne pa tega, kako se oseba odzove na zvok, zato ga ne nosite ves čas, saj bi se lahko občutljivost na hrup povečala. Če vas ta plat zanima, jo obravnavata naša vodnika o tem, kako izbrati čepke za ušesa pri misofoniji, ter o tem, kdaj čepke nositi in kdaj jih odstraniti. Omenite jo tudi osebnemu zdravniku ali avdiologu.
Njegova povezanost z zaščito sluha izhaja iz osebnih izkušenj z občutljivostjo na zvok med koncerti in delom v hrupnem okolju izziv, ki ga je opozoril na dolgoročna tveganja neobvladane izpostavljenosti hrupu. Danes kot komunikator in uporabnik izdelkov BOLLSEN z navdušenjem širi ozaveščenost o pomenu proaktivne skrbi za sluh.
Pri BOLLSEN razvija podatkovno podprte marketinške kampanje, piše članke, optimizirane za SEO, in upravlja komunikacijske kanale, ki strankam posredujejo praktično znanje o zaščiti sluha. Njegovo delo zagotavlja, da BOLLSEN-ovo sporočilo skrb za zdravje, zmogljivost in trajnost – doseže globalno občinstvo na privlačen in zaupanja vreden način.
Pisanje ga spremlja že od otroštva. Danes Timotej združuje ustvarjalnost z analitičnim pristopom ter nenehno preizkuša nove ideje na področju digitalnega marketinga, oglaševanja na podlagi rezultatov in družbenih omrežij. Verjame v učenje skozi inovacije in sodelovanje ter uspešno povezuje vodenje z odprtostjo do novih pogledov.
Poleg svoje profesionalne vloge je zavezan zdravemu načinu življenja, navdih pa najde v športu, fitnesu in kakovostno preživetem času s prijatelji. Njegova osebna strast do dobrega počutja se ujema z osnovnimi vrednotami BOLLSEN-a, zato njegovo delo ni zgolj kariera, temveč poslanstvo, v katero globoko verjame.