⏱️ Predviden čas branja: 12 min
Na tej strani: Pregled
Ključni poudarki
Ali lahko delodajalec zahteva, da nosim čepke? Da, kadar dnevna izpostavljenost hrupu doseže 85 dB(A) ali konični zvočni tlak 137 dB(C) oziroma kadar delate na označenem območju zaščite sluha. Od te točke naprej mora delodajalec poskrbeti, da zaščito sluha delavci res uporabljajo, delavec pa jo je dolžan uporabljati po njegovih navodilih. Pod 85 dB(A) lahko zaščito zahtevate, vendar vas zakon k nošenju ne zavezuje.
Vse vodnike o zaščiti sluha pri delu zbiramo na strani čepki za ušesa za delo.
Najpogostejša težava ni sama obveznost, ampak penasti čepki, ki po nekaj urah tiščijo in drgnejo. To je razlog, da zahtevate drugačen čepek, ne da ga nosite manj. Okvara sluha zaradi hrupa je trajna, zato šteje zaščita, ki jo res nosite.
Pri Bollsnu smo družinsko podjetje za zaščito sluha, ustanovljeno leta 2016, ki mu zaupa več kot 1.000.000 ljudi, in izdelujemo večkratni čepek za delo WorkPRO. Naš glavni vodnik o čepkih za delo prilagodi zaščito poklicu in ravni hrupa. V tem članku ostajamo pri delavčevi strani zakonodaje, ki jo urejata Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni list RS, št. 17/06) in Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1).
Ali lahko delodajalec zahteva čepke za ušesa pri delu?
Delodajalec lahko od vas zahteva uporabo čepkov ali druge zaščite sluha, kadar vaša izpostavljenost doseže zgornjo opozorilno vrednost 85 dB(A) ali 137 dB(C) konične ravni, ker 11. člen pravilnika določa, da morajo delavci takrat opremo za varovanje sluha uporabljati, delodajalec pa mora zagotoviti, da jo uporabljajo, in je odgovoren za nadzor nad učinkovitostjo teh ukrepov.
Splošno dolžnost delavca določa ZVZD-1: po 12. členu mora delavec osebno varovalno opremo uporabljati skladno z njenim namenom in navodili delodajalca, po 50. členu pa jo mora v skladu z navodili delodajalca pravilno uporabljati in takoj sporočiti vsako pomanjkljivost ali okvaro, ki bi ogrozila njegovo zdravje. Prekršek delavca, ki opreme za osebno varovanje ne uporablja pravilno, ureja 77. člen ZVZD-1. Nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu bdi Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
Nad 85 dB(A) je uporaba obvezna, na označenem območju pa pravilo velja za vsakogar, ki vstopi. Delodajalec mora delovna mesta, kjer hrup presega zgornjo opozorilno vrednost, označiti z varnostnimi znaki in jih, če je to izvedljivo, razmejiti ter omejiti dostop (10. člen pravilnika); več o tem v članku o območjih zaščite sluha in označevanju. Vse mejne in opozorilne vrednosti so razložene v vodniku o slovenskem pravilniku o hrupu pri delu.
| Raven hrupa | Pravni izraz | Delodajalec mora | Kaj to pomeni zame |
|---|---|---|---|
| 80 dB(A) dnevno ali 135 dB(C) konično | Spodnja opozorilna vrednost | Dati zaščito sluha na voljo, obvestiti in usposobiti delavce | Zaščita mora biti dostopna; nošenje zakon zahteva šele pri zgornji vrednosti |
| 85 dB(A) dnevno ali 137 dB(C) konično | Zgornja opozorilna vrednost | Zagotoviti uporabo zaščite, označiti območja, omogočiti preventivne preglede sluha | Zaščito morate uporabljati (11. člen pravilnika) |
| 87 dB(A) dnevno ali 140 dB(C) konično | Mejna vrednost izpostavljenosti | Zagotoviti, da izpostavljenost ne preseže mejne vrednosti; pri tem se upošteva dušenje zaščite (4. in 12. člen) | Zaščita mora izpostavljenost obdržati pod mejo |
Kaj se spremeni med 80 in 85 dB(A)?
Med spodnjo opozorilno vrednostjo 80 dB(A) in zgornjo vrednostjo 85 dB(A) mora delodajalec delavcem dati opremo za varovanje sluha na voljo (drugi odstavek 11. člena pravilnika), uporaba pa po pravilniku ni obvezna. Delodajalec mora delavce na tej ravni tudi obvestiti in usposobiti, med drugim o pravilni uporabi zaščite sluha (13. člen).
Delodajalec lahko kljub temu določi lastna pravila, na primer za posamezno delovišče. Če se vam pravilo zdi nepotrebno, ga raje vprašajte in predlagajte spremembo, kot da ga prezrete. Predloge, pripombe in obvestila o varnosti in zdravju pri delu imate pravico dati sami (49. člen ZVZD-1).
Velja tudi obratno. Kdor v zmerno hrupnem poklicu želi čepke, jih lahko zahteva: nad 80 dB(A) mora biti zaščita sluha na voljo.
Kaj se zgodi, če zaščite sluha ne želim nositi?
Če zavrnete zaščito sluha tam, kjer jo morate uporabljati, je to lahko kršitev dolžnosti po ZVZD-1, delodajalec pa je po 11. členu pravilnika dolžan skrbeti, da se oprema res uporablja. Posledice v delovnem razmerju določajo delovnopravna pravila, kolektivna pogodba in interni akti delodajalca, zato jih tu ne povzemamo; za konkretno vprašanje se obrnite na delavskega zaupnika, sindikat ali pravnika.
Zavrnitev izniči tudi samo zaščito. Čepek, ki ga med izmeno večkrat vzamete iz ušesa, hrupa ne zniža, dokler ga ni v ušesu, zato je pomembna zaščita, ki jo nosite ves čas v hrupnem prostoru.
Pogosti razlogi za zavrnitev so boleča ušesa, težave pri pogovoru in strah, da bi preslišali alarm. Glasen opozorilni signal ostane slišen skozi pasivni čepek, ker je glasen, ne zato, ker bi ga filter prepustil. Pravilnik v 8. členu zahteva, da delodajalec pri oceni tveganja posebej upošteva možnost, da hrup moti slišnost opozorilnih zvočnih signalov. Kako preveriti slišnost alarma na hrupnem delovišču, pokaže naš vodnik, ali slišite alarme s čepki pri delu.
Do česa ste upravičeni od delodajalca?
Delodajalec mora po pravilniku in ZVZD-1 zagotoviti brezplačno zaščito, ocenjeno tveganje, najprej zmanjšanje hrupa pri viru, obveščanje in usposabljanje ter preventivne preglede sluha tam, kjer to določa pravilnik.
- Brezplačna oprema. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti (14. člen ZVZD-1), delodajalec pa delavcem zagotavlja osebno varovalno opremo in njeno uporabo (19. člen).
- Posvetovanje o izbiri. Delodajalec se mora o izbiri opreme za varovanje sluha posvetovati z delavci ali njihovimi predstavniki (14. člen pravilnika) in izbrati zaščito, ki tveganje prepreči ali zmanjša na najnižjo možno mero (11. člen).
- Usposabljanje. Delavci, izpostavljeni hrupu od 80 dB(A) naprej, morajo biti obveščeni in usposobljeni, tudi za pravilno uporabo opreme za varovanje sluha (13. člen pravilnika). Če vas nihče ni naučil, korake in preizkus tesnjenja opisuje članek kako vstaviti čepke in preveriti prileganje.
- Najprej zmanjšanje hrupa. Tveganja zaradi hrupa je treba odpraviti pri viru ali zmanjšati na najnižjo možno mero (10. člen pravilnika), osebna varovalna oprema pa pride na vrsto, če tveganj ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi (11. člen).
- Pregledi sluha. Delavcu, katerega izpostavljenost doseže zgornjo opozorilno vrednost, mora delodajalec zagotoviti preventivne preglede sluha pri pooblaščenem zdravniku; od spodnje vrednosti naprej, če ocena tveganja pokaže tveganje za zdravje (15. člen pravilnika). Delavec se mora po 54. členu ZVZD-1 na zdravstveni pregled odzvati.
V praksi vse to ni vedno izpolnjeno, zato je koristno vedeti, kje preveriti. Obveznosti delodajalca so razčlenjene člen za členom v vodniku o obveznostih delodajalca pri hrupu, ki ga lahko pokažete nadrejenemu, kadar manjka katera od zahtev.
Kaj zahtevati namesto zavrnitve?
Če so težava čepki, pred zavrnitvijo zahtevajte drugo vrsto zaščite, drugo velikost ali pomoč pri prileganju. Pravilnik od delodajalca zahteva izbiro opreme, ki tveganje res zmanjša, čepek, ki ga nosite celo izmeno, pa zaščiti bolj kot močnejši, ki ga venomer snemate.
Nekdo bolje prenese glušnike, drugi večkratne silikonske čepke; razlika je v vročini, čeladi in tem, kako pogosto vstopate v hrup in izstopate iz njega. Obe možnosti postavlja vštric članek čepki ali glušniki pri delu, ki vam pomaga pri konkretni zahtevi delodajalcu.
Če imate ob koncu izmene boleča ušesa, to povejte in vprašajte za odmore v tihem prostoru ali večkratni čepek. Od prileganja, čistih rok, čistih čepkov in odmorov je odvisno tudi, ali vam ustreza nošenje čepkov ves dan pri delu.
Kdor ima bolezen ušesa, je imel operacijo ušesa ali ima vedno znova boleča ušesa, naj to pove zdravniku medicine dela ali osebnemu zdravniku, namesto da odloča sam. Njuno mnenje daje delodajalcu dokumentiran razlog za drugo rešitev.
Tudi pretirana zaščita je upravičena pritožba: če je raven pri ušesu prenizka, se delavec počuti odrezanega od okolice in čepek raje odstrani. Koliko dušenja potrebujete za svoj hrup, razloži vodnik o tem, koliko zaščite sluha potrebujem.
Zakaj čepki pri delu tiščijo in kaj pomaga?
Enkratni penasti čepki tesnijo tako, da se razširijo ob sluhovodu, zato lahko stalni pritisk po več urah občutite kot bolečino, ponovno vstavljanje stisnjenega čepka z umazanimi rokami pa draženje še poveča. Dobro prilegajoč večkratni silikonski čepek tesni z mehkimi lamelami in ga lahko med izmenami operete. Pritisk, srbenje in ušesno maslo med dolgo izmeno obravnava članek o tem, ali je varno nositi čepke ves dan pri delu.
Naši čepki WorkPRO so pasivni, večkratni čepki iz hipoalergenega dvolamelnega silikona s patentirano zasnovo, z vrednostjo SNR 24 dB (H 24, M 21, L 19), testirani po standardu EN 352-2. Uporabiti jih je mogoče do 100-krat, in dovolj nizkoprofilni so, da se nosijo pod glušniki. Dušenje narašča s frekvenco, zato se visoki toni znižajo najbolj; čepki niso elektronski in ne dušijo hrupa aktivno.
Pri dnevni izpostavljenosti okoli 90 do 95 dB(A) okvirna razdelitev v našem vodniku predlaga SNR od 20 do 30, naši čepki WorkPRO (SNR 24 dB, 29,95 €) pa so v tem razponu. Primernost izbire mora delodajalec potrditi z oceno tveganja.
Bolečine, ki se po zamenjavi čepkov ne umaknejo, ali vsako spremembo sluha predstavite zdravniku medicine dela ali osebnemu zdravniku.
Torej: ali preprosto nosim čepke, ki jih dobim?
Nad 85 dB(A) ali na označenem območju je uporaba zaščite sluha del dela, zavrnitev pa lahko pomeni kršitev dolžnosti iz ZVZD-1. Med 80 in 85 dB(A) je zaščita na voljo, odločitev o nošenju pa je vaša. Če zaščita ne ustreza, težavo poimenujte in zahtevajte rešitev, ki vam jo zakonodaja omogoča.
Če želite delodajalcu predlagati večkratno možnost, ima WorkPRO oceno SNR 24 dB po EN 352-2. Izgubljeni sluh zaradi hrupa se ne vrne, zato šteje zaščita, ki jo nosite celo izmeno.
Njegova povezanost z zaščito sluha izhaja iz osebnih izkušenj z občutljivostjo na zvok med koncerti in delom v hrupnem okolju izziv, ki ga je opozoril na dolgoročna tveganja neobvladane izpostavljenosti hrupu. Danes kot komunikator in uporabnik izdelkov BOLLSEN z navdušenjem širi ozaveščenost o pomenu proaktivne skrbi za sluh.
Pri BOLLSEN razvija podatkovno podprte marketinške kampanje, piše članke, optimizirane za SEO, in upravlja komunikacijske kanale, ki strankam posredujejo praktično znanje o zaščiti sluha. Njegovo delo zagotavlja, da BOLLSEN-ovo sporočilo skrb za zdravje, zmogljivost in trajnost – doseže globalno občinstvo na privlačen in zaupanja vreden način.
Pisanje ga spremlja že od otroštva. Danes Timotej združuje ustvarjalnost z analitičnim pristopom ter nenehno preizkuša nove ideje na področju digitalnega marketinga, oglaševanja na podlagi rezultatov in družbenih omrežij. Verjame v učenje skozi inovacije in sodelovanje ter uspešno povezuje vodenje z odprtostjo do novih pogledov.
Poleg svoje profesionalne vloge je zavezan zdravemu načinu življenja, navdih pa najde v športu, fitnesu in kakovostno preživetem času s prijatelji. Njegova osebna strast do dobrega počutja se ujema z osnovnimi vrednotami BOLLSEN-a, zato njegovo delo ni zgolj kariera, temveč poslanstvo, v katero globoko verjame.
