⏱️ Predviden čas branja: 12 min
Na tej strani: Pregled
Ključni poudarki
Vzemite vse, kar bi vzeli na kampiranje, le šotora ne: spalno vrečo za letni čas, izolirano podlogo, kuhalnik in posodo, hrano, vodo za ves čas bivanja, čelno svetilko z rezervnimi baterijami in vrečko za smeti. Bivak po merilih Planinske zveze Slovenije nudi le osnovno zavetje, zato vse udobje prinesete sami.
Ne povsod. Nekateri bivaki imajo ležišča, drugi so le prazen prostor s štirimi stenami. Pri Bivaku pod Špikom na primer skrbnik navaja, da v stalno odprti zimski sobi ni ležišč in da jih morate prinesti sami. Elektrike, vode in oskrbe v bivakih praviloma ni, zato pred odhodom preberite stran izbranega bivaka na seznamu koč PZS.
Hladneje, kot večina pričakuje. Bivaki so neogrevani objekti, večinoma visoko v gorah, in stene vas varujejo pred vetrom, ne pa pred mrazom. Spalno vrečo in podlogo izberite po gorski vremenski napovedi za višino bivaka, ne po tem, da boste spali pod streho.
Praviloma ne. Pri Bivaku pod Skuto skrbnik izrecno opozarja, da ležišč ni mogoče rezervirati ali preveriti zasedenosti. Pri planinskih kočah je drugače: poleti PZS priporoča rezervacijo, v okolici Triglava je ta praktično obvezna. Ker kampiranje v gorah ni dovoljeno, naj bo vaš rezervni načrt koča ali sestop v dolino, ne šotor.
Častni kodeks slovenskih planincev in PZS zahtevata predvsem obzirnost: vse odpadke odnesite v dolino, ne povzročajte hrupa, porabite čim manj vode in energije, ognja ne kurite v gozdu ali njegovi bližini. V koči spalnice niso za čevlje, za spanje pa imejte planinsko spalno rjuho. Prostor zapustite čistejši, kot ste ga našli.
Bivak vam da štiri stene, streho in vrata, ki zaprejo veter. Ne da vam postelje, žimnice ali toplote, ki je niste prinesli s seboj. Zato prva noč v bivaku preseneti marsikaterega planinca: objekt deluje kot zavetje, tla so hladna, prostor pa se ponoči hitro ohladi.
Ta vodnik opisuje, kaj vzeti s seboj, da boste dobro spali v bivaku, zavetišču ali planinski koči, od spalne vreče in podloge do drobnarij, ki olajšajo noč v skupnem prostoru. Napisan je za planince, ki načrtujejo obisk, ne v imenu planinskih društev, ki objekte vzdržujejo. Če spalno vrečo šele izbirate, začnite z vodnikom o tem, kako izbrati spalno vrečo, za noči pod šotorom v kampu pa preberite, kako dobro spati v šotoru.
Bivak, zavetišče ali planinska koča?
Planinska zveza Slovenije na seznamu planinskih koč vodi oskrbovane koče in domove, zavetišča in bivake. Za planinske koče zapiše, da od njih pričakujemo domačnost, skromno zavetje in postrežbo. Koče v sredogorju so večinoma odprte vse leto, v visokogorju pa le v poletni sezoni, običajno od junija do konca septembra, nekatere tudi ob koncih tedna in praznikih zunaj sezone. Zavetišča so na seznamu med kočami, zato pred odhodom na strani posameznega objekta preverite, ali je odprt in oskrbovan.
Bivak je nekaj drugega. Merilo PZS za bivake je preprosto: objekt nudi obiskovalcem osnovno zavetje. Skrbnik Bivaka pod Skuto na Malih podih opozarja, da bivak nima elektrike, vode ali druge oskrbe, da ležišč ni mogoče rezervirati in da smeti odnesete v dolino. Noč v bivaku je torej bližje noči v šotoru kot noči v koči, le da imate nad seboj streho. Kdor ga obišče, si mora sam zagotoviti toploto, svetlobo, hrano in vodo.
Kaj o spanju na prostem zunaj teh objektov pravijo zakon in uradni viri, smo zbrali v vodniku o tem, ali je divje kampiranje v Sloveniji dovoljeno. Na kratko: v gorah prenočujte v kočah in bivakih, ne zunaj njih.
Katera spalna vreča in podloga za bivak?
Ali boste spali ali drgetali, odločata dve stvari: kaj je pod vami in kaj okoli vas. Gole deske ali kamnita tla vam vso noč odvzemajo toploto, spalna vreča pa tega sama ne ustavi, ker se polnilo pod vašo težo stisne. Rešitev je dobra izolirana podloga, po možnosti podloga z dovolj visoko vrednostjo R. Pozimi mnogi pod napihljivo podlogo položijo še penasto, ki napihljivo hkrati varuje pred peskom in trskami na starih deskah.
Spalno vrečo izberite za gore, ne za objekt. Od pozne pomladi do zgodnje jeseni običajno zadošča trisezonska vreča. BaseCamp PRO ima na primer temperaturo udobja do 0 °C, tehta 1,2 kg in ima zadrge na obeh straneh, zato v milejši noči odprete spodnji del. Ko napovedujejo slano ali sneg, potrebujete več. Za take noči razmislite o modelu StormShell Expert Puh za mrzle noči v bivaku (ekstremna temperatura −25 °C): 50 % račjega puha, zunanji sloj iz poliestra 400T, ki je odporen na veter, prostoren kroj 230 × 80 × 50 cm za visoke ljudi in tiste, ki spijo na boku, pri 1,5 kg pa se stisne dovolj, da gre v nahrbtnik za večdnevne ture. Ekstremna temperatura −25 °C je meja preživetja v sili. Po njej ne načrtujte spanja, zato pred mrzlo turo preberite še naš vodnik po zimskih spalnih vrečah.
Pomagajo tudi drobne navade. Pred spanjem se preoblecite v suha oblačila, nadenite si kapo, pojejte nekaj toplega in jutrišnje nogavice spravite v vrečo. Več nasvetov najdete v vodniku o tem, kako ostati na toplem v spalni vreči.
V planinski koči: rjuha namesto spalne vreče
V oskrbovani koči je drugače. PZS svetuje, da spalne vreče v koči ne potrebujete, imejte pa s seboj planinsko spalno rjuho, sicer boste morali doplačati nekaj evrov. V spalne prostore ne hodite v čevljih: preobujte se v copate, ki so na voljo skoraj v vseh kočah. Kakšno rjuho izbrati in kdaj se splača vložek tudi v spalni vreči, opisuje naš vodnik o vložku za spalno vrečo.
PZS še dodaja, da se v kočah obnašamo tako, da porabimo čim manj energije in vode ter povzročimo čim manj hrupa in odpadkov. V visokogorskih kočah je tekoče vode za umivanje zelo malo, topla prha pa se običajno doplača. Člani PZS in partnerskih planinskih organizacij imajo pri prenočevanju popust, ki ga uveljavljate z veljavno planinsko izkaznico.
Kaj vzeti s seboj za noč v bivaku ali koči
Za bivak začnite z opremo za kampiranje brez šotora, za kočo pa je seznam precej krajši.
| Predmet | V bivaku | V oskrbovani koči |
|---|---|---|
| Spalna vreča za letni čas | Nujna: posteljnine ni, prostor se ponoči ohladi | Ni potrebna, dovolj je planinska spalna rjuha |
| Izolirana podloga | Nujna: ležišča so gole deske ali jih sploh ni | Ni potrebna |
| Čelna svetilka in rezervne baterije | Nujna: elektrike ni, jesenski večeri so dolgi | Priporočljiva za spalnico in nočni sprehod do stranišča |
| Kuhalnik, posoda in hrana | Nujni: oskrbe ni | Zajtrk in večerja sta običajno v koči, čez dan nosite malico |
| Voda | Nosite jo s seboj: v bivaku vode praviloma ni | V visokogorju je vode za umivanje zelo malo |
| Vrečka za smeti | Vse odnesete v dolino | Vse odnesete v dolino |
| Čepki za ušesa in maska za spanje | Prostor si lahko delite z neznanci | Skupna ležišča, zgodnje vstajanje sosedov in svetloba ob zori |
| Zemljevid, kompas, napolnjen telefon | Do nekaterih bivakov vodijo neoznačene poti | Za pot do koče in naprej |
| Planinska izkaznica | Ni potrebna | Za članski popust pri prenočevanju |
Za večdnevno turo od koče do koče je podroben spisek v našem seznamu opreme za turo po planinskih kočah.
Noč v skupnem prostoru
Bivaka ob lepem vikendu redko dobite zase, v koči pa boste skoraj zagotovo spali na skupnem ležišču. Kdor pride za vami, ima enako pravico do prostora, zato se naredite manjšega: podlogo položite tesno, opremo zložite na en kup in vse, kar šumi, pospravite že zvečer, če boste vstali zgodaj. Če nekdo v kotu smrči, čepki za ušesa za smrčanje v bivaku, kot je Life+, omilijo hrup, budilko pa še vedno slišite.
Čelne svetilke in zgodnja svetloba
Večeri v bivaku tečejo ob čelnih svetilkah in vedno je kdo buden dlje ali vstane prej kot vi. Svetilko usmerite v tla, ne v obraze, in uporabite rdečo svetlobo, če jo svetilka ima. Poleti se v gorah zdani zelo zgodaj, majhna okna pa nimajo zaves. Ploska svilena maska za spanje iz 100 % svile ohrani temo, da lahko spite naprej, in skoraj nič ne tehta.
Kuhalnik, ogenj in spalna vreča
Spalno vrečo imejte daleč od kuhalnikov, plinskih gorilnikov in odprtega ognja. Kuhajte stran od mesta, kjer ljudje spijo, kuhalnik postavite na ravno, negorljivo podlago in vlažne vreče nikoli ne sušite nad plamenom. V vrečki naj ostane, dokler se ne odpravite spat, saj lahko že ena iskra prežge zunanji sloj. Častni kodeks slovenskih planincev dodaja, da ognja ne kurimo v gozdu ali njegovi bližini, v Triglavskem narodnem parku pa je kurjenje ognja v naravnem okolju prepovedano.
Pravila obnašanja v bivakih in kočah
Za obnašanje v gorah velja Častni kodeks slovenskih planincev, ki ga je sprejela skupščina PZS. Kodeks planince zavezuje, da nikjer ne odmetavajo odpadkov, temveč jih odnesejo v dolino, da spoštujejo pravico do tišine v gorah, ne povzročajo hrupa in ne delajo škode na planinskih pašnikih in objektih. V praksi to pomeni:
- Vse smeti odnesite v dolino, tudi ostanke hrane. Skrbnik Bivaka pod Skuto to izrecno poudarja.
- Bivak in kočo zapustite čista in pospravljena, kot bi ju želeli najti sami.
- V koči porabite čim manj vode in energije ter povzročite čim manj hrupa.
- Če ste v koči rezervirali ležišče in ne boste prišli, o tem obvestite osebje, kot prosi PZS.
- V Triglavskem narodnem parku po pravilih obnašanja prenočevanje zunaj za to določenih mest ni dovoljeno, psi pa morajo biti v naravnem okolju na povodcu.
Pot do bivaka
Večina bivakov stoji visoko v gorah, daleč od izhodišč, zato dostop načrtujte kot pravo gorsko turo. Do nekaterih ne vodi označena pot: skrbnik Bivaka pod Skuto opozarja, da do njega vodi le ena neoznačena pot čez Žmavčarje in da ga je v megli težko najti. Preverite gorsko vremensko napoved Agencije RS za okolje (ARSO), imejte s seboj zemljevid in kompas in ju znajte uporabljati ter ne računajte na dober signal. Nekateri objekti so začasno zaprti zaradi vzdrževanja, zato si stran bivaka na seznamu koč PZS oglejte tik pred odhodom. V nesreči pokličite 112.
Če vas čaka težek nahrbtnik in strm sestop, preberite vodnik o tem, kako izbrati pohodne palice. Za preostalo spalno opremo vodnik o spalni vreči za večdnevne ture opiše težo in toploto, članek o spanju v bivak vreči pojasni, kdaj pride prav zasilno zavetje, naš prispevek o tem, ali v hostlu potrebujete spalno vrečo, pa pojasni, kdaj jo potrebujete tudi pod streho.
Njegova povezanost z zaščito sluha izhaja iz osebnih izkušenj z občutljivostjo na zvok med koncerti in delom v hrupnem okolju izziv, ki ga je opozoril na dolgoročna tveganja neobvladane izpostavljenosti hrupu. Danes kot komunikator in uporabnik izdelkov BOLLSEN z navdušenjem širi ozaveščenost o pomenu proaktivne skrbi za sluh.
Pri BOLLSEN razvija podatkovno podprte marketinške kampanje, piše članke, optimizirane za SEO, in upravlja komunikacijske kanale, ki strankam posredujejo praktično znanje o zaščiti sluha. Njegovo delo zagotavlja, da BOLLSEN-ovo sporočilo skrb za zdravje, zmogljivost in trajnost – doseže globalno občinstvo na privlačen in zaupanja vreden način.
Pisanje ga spremlja že od otroštva. Danes Timotej združuje ustvarjalnost z analitičnim pristopom ter nenehno preizkuša nove ideje na področju digitalnega marketinga, oglaševanja na podlagi rezultatov in družbenih omrežij. Verjame v učenje skozi inovacije in sodelovanje ter uspešno povezuje vodenje z odprtostjo do novih pogledov.
Poleg svoje profesionalne vloge je zavezan zdravemu načinu življenja, navdih pa najde v športu, fitnesu in kakovostno preživetem času s prijatelji. Njegova osebna strast do dobrega počutja se ujema z osnovnimi vrednotami BOLLSEN-a, zato njegovo delo ni zgolj kariera, temveč poslanstvo, v katero globoko verjame.
