⏱️ Predviden čas branja: 12 min
Na tej strani: Pregled
Ključni poudarki
Ne. Misofonija nima samostojne oznake ne v Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB-10, MKB-11) ne v priročniku DSM-5. Mednarodna skupina strokovnjakov se je leta 2022 dogovorila o skupni opredelitvi.
Podatkov za Slovenijo nismo našli. V britanskem reprezentativnem vzorcu 772 odraslih jih je 18,4 % doseglo prag za pomembne težave zaradi misofonije, besedo pa je poznalo le 13,6 % (Vitoratou idr., PLOS ONE, 2023).
Pri izbranem osebnem zdravniku, ki vas glede na opis težav in storitve v vaši regiji lahko napoti k otorinolaringologu (ORL), avdiologu, psihiatru ali kliničnemu psihologu.
Posebne, samo misofoniji namenjene poti v slovenskem zdravstvu ne moremo potrditi. O napotnicah, kritju storitev in čakalnih dobah se pozanimajte pri osebnem zdravniku in na straneh ZZZS.
Kot vsakdanji pripomoček za kratke, izbrane trenutke, ne kot del poti k zdravniku ali strokovnjaku. Čepkom za misofonijo smo namenili ločene vodnike na tej strani.
Raziskovalci jo opisujejo po vsem svetu, uradne diagnostične oznake pa nima. Posebnega slovenskega priznanja ali predpisa o misofoniji ne moremo potrditi, zato ga tudi ne trdimo.
Tega ne trdimo in uradnega statusa ne moremo potrditi. Prilagoditve v službi ali šoli so stvar dogovora, ne zagotovilo. Za vprašanja o pravicah se obrnite na zdravnika in pristojne službe.
Izbranega osebnega zdravnika. Opišite, kateri zvoki vas motijo, kako močno se odzovete in kaj vam to onemogoča. Zdravnik vas lahko napoti k ORL, avdiologu, psihiatru ali kliničnemu psihologu.
Slovenskega društva, namenjenega samo misofoniji, nismo našli. Ameriški neprofitni organizaciji soQuiet in Misophonia Institute brezplačno objavljata gradiva v angleščini.
Ali je misofonija priznana v Sloveniji? V raziskavah po svetu je opisana, uradne diagnostične oznake pa nima, zato mnogi ne vedo, kam se obrniti. Misofonija opisuje močan čustveni odziv, na primer jezo ali odpor, na določene vsakdanje zvoke. Najpogostejši sprožilni zvoki pri misofoniji so zvoki hranjenja, zvoki nosu in grla ter ponavljajoče tipkanje ali klikanje.
V podjetju Bollsen izdelujemo večkratno uporabne silikonske čepke, ki jim zaupa več kot 1.000.000 ljudi. Ločen vodnik o tem, kako izbrati čepke za ušesa pri misofoniji, obravnava pripomočke za izbrane hrupne trenutke v vsakdanu. Ta članek opravlja drugo nalogo. Ne opisuje in ne priporoča nobenega zdravljenja, temveč pojasnjuje, kje v Sloveniji začeti.
Na vprašanje „ali obstaja pomoč pri misofoniji?” običajno najprej slišite: „Ste že govorili z osebnim zdravnikom?” Ta nasvet drži, pot, ki sledi, pa se začne prav tam.
Ali je misofonija v Sloveniji priznana kot bolezensko stanje?
Misofonijo preučujejo raziskovalci po svetu, samostojne diagnostične oznake pa nima ne v Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB-10 in MKB-11, ki ju vzdržuje Svetovna zdravstvena organizacija) ne v ameriškem priročniku DSM-5. Posebnega slovenskega priznanja ali predpisa o misofoniji ne moremo potrditi in si ga ne izmišljamo.
Leta 2022 se je mednarodna skupina strokovnjakov v študiji Delphi dogovorila o skupni opredelitvi misofonije (Swedo idr., Frontiers in Neuroscience). Opredelitev ni diagnoza in ni šifra, raziskovalcem in kliničnim strokovnjakom pa daje skupno izhodišče.
Zakaj ni diagnostične oznake?
Nova oznaka vstopi v klasifikacijo šele po dolgem pregledu dokazov, raziskave o misofoniji pa so razmeroma nove. Pomanjkanje oznake samo po sebi ne pomeni, da se o težavi ne morete pogovoriti z zdravnikom. Pri pogovoru šteje, kako zvoki vplivajo na vaš vsakdan, vprašalniki iz raziskav pa merijo prav to.
Music SoundPRO
Watersafe+
Life+Life+Music SoundPROWatersafe+Life+Kako pogosta je misofonija?
Podatkov za Slovenijo nismo našli. Najboljša ocena prihaja iz Združenega kraljestva, in sicer iz študije iz leta 2023, ki so jo izvedli raziskovalci s King’s College London in Univerze v Oxfordu. Pokazala je, da jih je 18,4 % reprezentativnega vzorca 772 odraslih (142 oseb) preseglo prag za pomembne težave zaradi misofonije na vprašalniku S-Five. To so britanski podatki, v Sloveniji pa je delež lahko drugačen.
Študijo Vitoratou in sodelavcev je marca 2023 objavila revija PLOS ONE (18(3): e0282777). Pri pogostosti ni našla pomembne razlike med moškimi in ženskami.
Ozaveščenost je bila precej nižja. Besedo misofonija je poznalo le 13,6 % istega vzorca (Vitoratou idr., 2023), zato se lahko zdravnik, učitelj ali delodajalec z izrazom prvič sreča ob vašem pogovoru. Kratek pisni opis, kaj se dogaja in kdaj, prvi pogovor olajša.
Koga v Sloveniji poklicati najprej?
Prvi stik je za večino ljudi izbrani osebni zdravnik. Z njim se lahko pogovorite, kako vam zvoki vplivajo na vsakdan, preverite morebitne težave s sluhom in po potrebi dobite napotnico k specialistu. Starši mladoletnikov lahko preberejo naš vodnik o misofoniji pri najstnikih.
Enako velja za občutljivost na zvok na splošno: če se vam vsakdanji zvoki zdijo preglasni ali boleči, se posvetujte z zdravnikom. Napotnice za specialistične preglede praviloma izda osebni zdravnik, o pogojih, kritju in čakalnih dobah pa najdete splošna pojasnila na straneh Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Pred obiskom zapišite, kateri zvoki vas motijo (na primer žvečenje, smrkanje ali tipkanje po tipkovnici), kje se pojavijo, kako močen je odziv in kaj vam onemogoča. Zapisek vzemite s seboj. Ker misofonija ni splošno znana, jasen opis opravi velik del pogovora.
Kam vas lahko napoti osebni zdravnik?
Osebni zdravnik vas lahko napoti k otorinolaringologu (ORL) ali avdiologu, da preverita sluh in prenašanje zvokov, ali k psihiatru oziroma kliničnemu psihologu, da presodita čustveni vidik odziva. Katero pot predlaga, je odvisno od tega, kar opišete, in od storitev v vaši regiji. Storitve ponujajo tudi zasebni izvajalci, kjer jih plačate sami.
Pregled pri avdiologu se pogosto začne z ločevanjem misofonije od drugih oblik občutljivosti na zvok, saj je odziv na en določen zvok nekaj drugega kot občutek, da je vsak zvok preglasen. Te razlike podrobno razlagamo v vodniku o misofoniji, hiperakuziji in občutljivosti na hrup. Čepki za občutljivost na hrup so le pripomoček za izbrane glasne prostore, ločen od vsakega pregleda ali napotitve.
Obseg storitev in čakalne dobe se lahko razlikujejo od regije do regije, zato se o tem pozanimajte pri osebnem zdravniku.
| Pot | Koga obiščete | Kaj naredi | Kako do pregleda |
|---|---|---|---|
| Osebni zdravnik | Vaš izbrani osebni zdravnik | Posluša, kako zvoki vplivajo na vas, preveri morebitne težave s sluhom, presodi o napotitvi | Redni pregled po naročilu |
| ORL ali avdiolog | Specialist za ušesa, nos in grlo ali avdiolog | Pregled sluha in prenašanja zvokov | Praviloma napotnica osebnega zdravnika |
| Psihiater ali klinični psiholog | Specialist za duševno zdravje | Presoja čustvenega odziva in vpliva na vsakdan | Praviloma napotnica osebnega zdravnika; pri zasebnikih tudi samoplačniško |
| ZZZS | Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije | Splošna pojasnila o napotnicah, kritju storitev in čakalnih dobah | Spletna stran zzzs.si |
| NIJZ | Nacionalni inštitut za javno zdravje | Splošne javnozdravstvene informacije | Spletna stran nijz.si |
| soQuiet in Misophonia Institute | Neprofitni organizaciji iz ZDA | Podpora vrstnikov (soQuiet), izobraževanje in raziskave (Misophonia Institute) | Spletno, v angleščini |
Kaj se zgodi na prvem pregledu?
Prvi pregled zaradi zvokov običajno zajame vašo zgodovino: kateri zvoki sprožijo odziv, kdaj se je začelo, kako močna so čustva, kako pogosto se pojavijo in kaj vam preprečujejo doma, v službi ali pri izobraževanju.
Nekateri strokovnjaki uporabljajo standardizirane vprašalnike, na primer S-Five iz britanske študije iz leta 2023, da stopnjo in vpliv beležijo na primerljiv način. Vprašalnike razlaga strokovnjak kot del ocene, niso pa domač test. Kaj merijo posamezne lestvice, razložimo v članku o vprašalnikih za misofonijo.
Nekateri odrasli imajo poleg misofonije tudi ADHD ali avtizem, o čemer vas lahko vpraša strokovnjak. Kako se ti pojavi prekrivajo, obravnavamo v članku o misofoniji, ADHD in avtizmu pri odraslih.
Katere organizacije nudijo podporo?
Slovenskega društva ali organizacije, namenjene samo misofoniji, nismo našli. Splošne informacije o zdravju in zdravstvenem sistemu so na straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), o napotnicah in kritju storitev pa na straneh ZZZS.
Brezplačna gradiva v angleščini objavljata dve ameriški neprofitni organizaciji. soQuiet ponuja podporo vrstnikov in brezplačne programe, Misophonia Institute, ustanovljen leta 2015 v Kaliforniji, pa se osredotoča na izobraževanje in raziskave. Gradivo je koristno kot ozadje, vendar naj vam pot v Sloveniji začrta osebni zdravnik, ne tuja priporočila.
Če ste starš, partner ali sodelavec osebe, ki se na zvoke odziva zelo močno, je dober začetek pogovor brez obtoževanja. Odziv ni stvar slabe volje in nihče ni kriv.
Ali je misofonija v Sloveniji priznana kot invalidnost?
Tega ne trdimo in uradnega statusa misofonije kot invalidnosti ne moremo potrditi. Ali bi kdo na podlagi težav s prenašanjem zvokov lahko uveljavljal kakšno pravico, je stvar posamezne presoje, ne avtomatizem. Za vprašanja o pravicah se obrnite na zdravnika in na pristojne službe.
Prošnja delodajalcu, šoli ali fakulteti za prilagoditve, na primer tišjo mizo ali kratek odmor stran od obroka, ki zvok sproži, je prošnja in ne zagotovilo. Priporočila iz drugih držav, na primer iz ZDA ali Združenega kraljestva, v Sloveniji ne veljajo samodejno.
Kaj lahko uporabite med čakanjem?
Dokler čakate na obisk pri zdravniku ali na napotnico, si lahko dan olajšate z majhnimi stvarmi: izberete mirnejši sedež, ozadje iz ventilatorja ali radia, z domačimi se dogovorite o skupnih obrokih, za kratke, izbrane trenutke pa uporabite tudi čepke za ušesa.
Če razmišljate o čepkih, vodnik o tem, kako izbrati čepke za ušesa pri misofoniji, obravnava prileganje, udobje in stopnjo zaščite, vodnik o tem, kdaj čepke nositi in kdaj jih odstraniti, pa čas uporabe. Pasivni čepek prostor naredi tišji, ne povsem tihega, zato glas ali budilka v bližini ostaneta slišna.
Čepke nosite le za kratke, izbrane trenutke in jih po njih odstranite. Pri preobčutljivosti na zvok strokovnjaki svetujejo, naj čepkov ali zaščitnih slušalk ne nosite ves čas, ker lahko to poveča občutljivost na hrup. Če začutite bolečino ali srbenje, jih nehajte uporabljati.
Večeri doma in skupne spalnice odpirajo svoja vprašanja, ki jih obravnavamo v vodniku misofonija in spanje, tudi o tem, kako se partnerjevo dihanje vključi v mirnejši večerni ritual.
Misofonija nima svoje oznake, a jo opisujejo raziskovalci po vsem svetu, zato oznake ne potrebujete, da poiščete pogovor z zdravnikom. Če zvoki vplivajo na vaše delo, odnose ali počitek, se naročite k osebnemu zdravniku, prinesite zapiske in vprašajte, katera pot je mogoča v vaši regiji.
Če zvoki postanejo boleči ali opazite spremembo sluha, se čim prej posvetujte z zdravnikom.
Njegova povezanost z zaščito sluha izhaja iz osebnih izkušenj z občutljivostjo na zvok med koncerti in delom v hrupnem okolju izziv, ki ga je opozoril na dolgoročna tveganja neobvladane izpostavljenosti hrupu. Danes kot komunikator in uporabnik izdelkov BOLLSEN z navdušenjem širi ozaveščenost o pomenu proaktivne skrbi za sluh.
Pri BOLLSEN razvija podatkovno podprte marketinške kampanje, piše članke, optimizirane za SEO, in upravlja komunikacijske kanale, ki strankam posredujejo praktično znanje o zaščiti sluha. Njegovo delo zagotavlja, da BOLLSEN-ovo sporočilo skrb za zdravje, zmogljivost in trajnost – doseže globalno občinstvo na privlačen in zaupanja vreden način.
Pisanje ga spremlja že od otroštva. Danes Timotej združuje ustvarjalnost z analitičnim pristopom ter nenehno preizkuša nove ideje na področju digitalnega marketinga, oglaševanja na podlagi rezultatov in družbenih omrežij. Verjame v učenje skozi inovacije in sodelovanje ter uspešno povezuje vodenje z odprtostjo do novih pogledov.
Poleg svoje profesionalne vloge je zavezan zdravemu načinu življenja, navdih pa najde v športu, fitnesu in kakovostno preživetem času s prijatelji. Njegova osebna strast do dobrega počutja se ujema z osnovnimi vrednotami BOLLSEN-a, zato njegovo delo ni zgolj kariera, temveč poslanstvo, v katero globoko verjame.