⏱️ Predviden čas branja: 12 min
Na tej strani: Pregled
Ključni poudarki
Delavec, pri katerem izpostavljenost hrupu dosega ali presega zgornjo opozorilno vrednost, to je 85 dB(A) ali konico 137 dB(C). Delodajalec mu mora zagotoviti preventivne preglede sluha pri pooblaščenem zdravniku. Pregled mora omogočiti tudi pri izpostavljenosti nad 80 dB(A), če ocena tveganja pokaže ogroženost zdravja.
Pravilnik o hrupu števila let med pregledi ne določa. Pogostost določi pooblaščeni zdravnik po predpisih o zdravstvenem varstvu. Na vprašanje, kdaj ste na vrsti, vam odgovorita delodajalec ali zdravnik.
Ne. Avdiometrija ni izpit. Pokaže, kako slišite pri različnih tonih, zdravnik pa jo primerja z vašimi prejšnjimi izvidi in oceni, ali se je sluh spremenil.
Osebno zdravstveno dokumentacijo vodi pooblaščeni zdravnik, hraniti jo mora zaupno, vi pa imate pravico do vpogleda vanjo. Če zdravnik ugotovi okvaro sluha zaradi hrupa pri delu, o tem obvesti vas, delodajalca in inšpekcijo dela, delodajalec pa mora ukrepati.
Pravilnik določa, da mora delodajalec preglede zagotoviti oziroma omogočiti. Podrobnosti o stroških in času pregleda preverite pri delodajalcu ali v kadrovski službi, ker jih pravilnik o hrupu ne ureja.
Zdravnik vas seznani z izvidi, delodajalec pa mora preveriti oceno tveganja in ukrepe, upoštevati nasvet zdravnika (tudi možnost premestitve na drugo delovno mesto) ter poskrbeti za pregled drugih enako izpostavljenih delavcev.
Avdiometrični pregled na delovnem mestu je rutinski zdravstveni pregled sluha, ne izpit. V Sloveniji ga za delavce, izpostavljene hrupu, ureja 15. člen Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni list RS, št. 17/06). Namen pregledov je po pravilniku zgodnje odkrivanje okvar sluha zaradi hrupa in ohranjanje zdravega sluha delavcev.
Več vodnikov za hrupna delovna mesta je zbranih na strani čepki za ušesa za delo.
Pregled sam ne zaščiti sluha. Ugotovi lahko, ali se je sluh spremenil, zaščita sluha pa zniža raven zvoka, ki doseže uho. Zato oba ukrepa spadata skupaj: pregled pokaže, kaj se dogaja, čepki in drugi ukrepi pri viru hrupa pa zmanjšujejo obremenitev.
V Bollsnu izdelujemo večkratno zaščito sluha, ki ji zaupa več kot 1.000.000 ljudi, in veliko delavcev, ki jih vabijo na pregled, že nosi čepke za delo. Spodaj je pregled, kdo mora na pregled, kako poteka, kaj se zgodi z izvidi in kaj lahko storite med pregledi.
Kdo mora na avdiometrični pregled na delovnem mestu?
Delodajalec mora po drugem odstavku 15. člena pravilnika zagotoviti preventivne preglede sluha, ki jih opravi pooblaščeni zdravnik, delavcu, pri katerem je izpostavljenost enaka zgornji opozorilni vrednosti ali jo presega, to je 85 dB(A) ali konični ravni 137 dB(C). Pri tem se ne upošteva zmanjšanje hrupa zaradi zaščite sluha (4. člen).
Preventivni avdiometrični pregled mora delodajalec omogočiti tudi delavcem, pri katerih izpostavljenost presega spodnjo opozorilno vrednost 80 dB(A) in pri katerih presoje in meritve hrupa pokažejo tveganje za zdravje. Nekateri delodajalci pregled ponudijo vsem, ki delajo v hrupnem okolju. To je lahko dobra praksa, pravilnik pa zahteva zgolj zgoraj naštete skupine.
Pri zdravstvenem nadzoru je treba upoštevati tudi rezultate ocene tveganja (prvi odstavek 15. člena). Kako delodajalec ocenjuje hrup in določa te vrednosti, smo razložili v vodniku o slovenskem pravilniku o hrupu pri delu.
Kaj določa pravilnik o zdravstvenem nadzoru?
Zdravstveni nadzor po 15. členu pravilnika pomeni preventivne preglede sluha pri pooblaščenem zdravniku, osebno zdravstveno dokumentacijo vsakega delavca in jasna pravila, kaj mora delodajalec storiti, ko zdravnik najde okvaro zaradi hrupa. Prvi odstavek pove, da se zdravstveni nadzor, vodenje dokumentacije in dostop do nje izvajajo po predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo.
Pooblaščeni zdravnik je v praksi običajno specialist medicine dela. Za termine in izvajalca se obrnite na delodajalca. Delodajalčeve druge dolžnosti, od ocene tveganja do usposabljanja, obravnava naš vodnik o obveznostih delodajalca pri hrupu na delovnem mestu.
| Kdo | Kaj mora delodajalec | Podlaga |
|---|---|---|
| Delavec z izpostavljenostjo 85 dB(A) ali več oziroma konico 137 dB(C) ali več | Zagotoviti preventivne preglede sluha pri pooblaščenem zdravniku | 15. člen, 2. odstavek |
| Delavec z izpostavljenostjo nad 80 dB(A), če presoja in meritve pokažejo tveganje za zdravje | Omogočiti preventivni avdiometrični pregled | 15. člen, 2. odstavek |
| Vsak delavec pod zdravstvenim nadzorom | Pooblaščeni zdravnik vodi osebno zdravstveno dokumentacijo, delavec ima pravico do vpogleda | 15. člen, 3. odstavek |
| Delavec, pri katerem zdravnik ugotovi okvaro sluha zaradi hrupa pri delu | Preveriti oceno tveganja in ukrepe, upoštevati nasvet zdravnika, poskrbeti za pregled drugih enako izpostavljenih | 15. člen, 4. odstavek |
| Delavec, ki dela v izjemnih razmerah brez polne uporabe zaščite sluha | Zagotoviti ustrezen in pogostejši zdravstveni nadzor v sodelovanju z zdravnikom | 16. člen, 1. odstavek |
Kako pogosto so avdiometrični pregledi?
Pravilnik o hrupu števila mesecev ali let med pregledi ne določa. Pogostost določi pooblaščeni zdravnik v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo (prvi odstavek 15. člena), in po oceni tveganja na delovnem mestu. Pogostejši nadzor pravilnik izrecno predvideva za delavce, ki delajo v izjemnih razmerah brez polne uporabe zaščite sluha (16. člen).
Če ne veste, kdaj ste bili nazadnje na pregledu, vprašajte delodajalca ali službo medicine dela. Zapis o prejšnjih pregledih je pomemben, saj zdravnik vsak nov izvid primerja s prejšnjimi. Vsak nov pregled je zato smiselno opraviti pod enakimi pogoji kot prejšnji.
Kaj se zgodi med avdiometričnim pregledom?
Avdiometrični pregled običajno poteka kot tonska avdiometrija. V tihem prostoru ali kabini dobite slušalke, na katerih slišite tone različnih višin in glasnosti, vsakič, ko ton zaslišite, pa pritisnete gumb ali dvignete roko. Zapis pokaže najtišji ton, ki ga slišite pri posamezni višini.
Pred meritvijo vas zdravnik ali medicinska sestra običajno vprašata po izpostavljenosti hrupu, prebolelih težavah z ušesi in glasnih konjičkih, kot sta streljanje ali glasba. Pogled v uho lahko pokaže, ali je vzrok za slabši izvid morda cerumen.
Zdravnik vas lahko prosi, da se pred pregledom nekaj časa izogibate glasnemu okolju. Tako izvid pokaže običajno stanje, ne začasnega zmanjšanja občutljivosti po hrupni izmeni. Kako natančno se pripraviti, vam pove izvajalec pregleda.
Kaj pomenijo izvidi?
Izvid avdiometrije zdravnik oceni v primerjavi z vašimi prejšnjimi pregledi in z delovnimi razmerami. Za razliko od nekaterih tujih shem, ki izvide razvrščajo v številčne kategorije, slovenski pravilnik razvrstitve ne predpisuje. Pomembno je, ali zdravnik ugotovi, da je sluh okvarjen, in presodi, da je okvara posledica izpostavljenosti hrupu pri delu (četrti odstavek 15. člena).
Diagnozo okvare sluha lahko postavi samo zdravnik. Izvid ni ocena, ki bi jo bilo treba »opraviti«, ampak podatek, ki vam in delodajalcu pove, ali ukrepi proti hrupu delujejo. Če se izvid spremeni, zdravnik presodi, ali je potrebna nadaljnja obravnava ali napotitev k drugemu specialistu.
Kdo vidi izvide in kako se hranijo?
Osebno zdravstveno dokumentacijo vodi in redno dopolnjuje pooblaščeni zdravnik. Vsebuje povzetek rezultatov zdravstvenega nadzora, hraniti pa jo je treba tako, da omogoča kasnejše zaključke, ob zagotovljeni zaupnosti podatkov (tretji odstavek 15. člena). Vsak delavec ima pravico do vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša nanj.
Kopije relevantne dokumentacije mora zdravnik na zahtevo predložiti inšpekciji dela, ki mora podatke varovati kot poklicno skrivnost. Pravilnik delodajalca ne našteva med prejemniki izvidov, razen kadar zdravnik ugotovi okvaro zaradi dela, saj mora delodajalec takrat ukrepati. Pravilnik ne določa, koliko let se dokumentacija hrani. Za to veljajo predpisi o zdravstveni dokumentaciji.
Kaj se zgodi, če pregled pokaže spremembo?
Kadar pooblaščeni zdravnik ugotovi, da je sluh okvarjen in da je vzrok hrup pri delu, mora po četrtem odstavku 15. člena o izvidih obvestiti delavca, delodajalca in inšpekcijo dela. Delodajalec mora nato preveriti oceno tveganja, preveriti ukrepe za zmanjšanje hrupa in zaščito sluha ter upoštevati zdravnikov nasvet.
Med možnimi ukrepi pravilnik izrecno omenja premestitev delavca na drugo delovno mesto, kjer ni tveganja za nadaljnjo izpostavljenost. Delodajalec mora zagotoviti tudi sistematični zdravstveni nadzor in poskrbeti za ponovni pregled vseh drugih delavcev, ki so bili izpostavljeni na podoben način.
Spremenjen izvid je torej signal za delovno mesto in za posameznika. Pokaže lahko, da je stroj postal glasnejši, da je tišje orodje že zdavnaj potrebno ali da zaščita sluha ni pravilno nameščena pri vsej ekipi.
Razumevanje, kako sluh slabša, pomaga pri pogovoru z zdravnikom. Naš vodnik o tem, kako se razvije izguba sluha, pojasni glavne vrste in izraze, ki jih uporabljajo avdiologi, ter kaj loči okvaro zaradi hrupa od drugih vzrokov.
Kako se pregled na delovnem mestu razlikuje od pregleda pri osebnem zdravniku?
Avdiometrični pregled na delovnem mestu je zdravstveni nadzor, ki ga delodajalec zagotovi zaradi tveganj, ki jih prinaša hrup, medtem ko je pregled, ki ga sami zahtevate, običajna zdravstvena obravnava. Pregled pri izvajalcu medicine dela vas ne ovira, da se zaradi svojih skrbi obrnete tudi na osebnega zdravnika.
Če vas skrbi sluh, se o tem pogovorite z osebnim zdravnikom ali zdravnikom medicine dela. Ta presodi, ali je potrebna napotitev k specialistu. Nenadna izguba sluha na enem ali obeh ušesih zahteva takojšnji zdravniški pregled. Če vas po glasnem delu spremlja zvonjenje v ušesih, to omenite zdravniku.
Kaj lahko storite med pregledi?
Med pregledi zaščito sluha ohranjate z dosledno uporabo: nosite jo vsakič, ko vstopite v območje zaščite sluha (od 85 dB(A)), pravilno jo namestite in jo imejte v ušesih ves čas izpostavljenosti. Kratki presledki se seštevajo, saj vsako povečanje za 3 dB podvoji zvočno energijo, ki doseže uho.
Kako se nezaščitene minute seštejejo v dnevno dozo hrupa, razložimo v vodniku o tem, kaj se zgodi, če pri delu ne nosite zaščite sluha. Druga polovica rutine je prileganje, zato vam korak za korakom pokaže vodnik, kako čepke za delo pravilno vstavite in preverite tesnjenje.
Za večkratno rešitev so čepki WorkPRO nizkoprofilni, zato nad njimi lahko nosite glušnike. Naši čepki WorkPRO (SNR 24 dB, 29,95 €) so pasivni čepki iz hipoalergenega silikona z dvema lamelama, preizkušeni po standardu EN 352-2, z vrednostmi H 24 / M 21 / L 19. Dušenje narašča z višino tona, zato zaščita zniža raven zvoka, ki doseže uho. Glasno opozorilo ostane slišno, ker je glasno, ne ker bi ga čepek prepuščal.
Avdiometrični pregled je rutinski del dela v hrupu: pooblaščeni zdravnik, osebna dokumentacija z zaupnostjo in jasen postopek, če se sluh spremeni. Če delate pri 85 dB(A) ali več in niste vedeli, kdaj ste na vrsti, vprašajte delodajalca ali službo medicine dela, kdaj je vaš naslednji pregled.
Med pregledi lahko sami vplivate na vsakodnevno navado pravilne uporabe zaščite pri vsakem hrupnem opravilu. Majhne navade na vsaki izmeni omogočajo, da primerjava izvidov skozi leta ostane smiselna.
Njegova povezanost z zaščito sluha izhaja iz osebnih izkušenj z občutljivostjo na zvok med koncerti in delom v hrupnem okolju izziv, ki ga je opozoril na dolgoročna tveganja neobvladane izpostavljenosti hrupu. Danes kot komunikator in uporabnik izdelkov BOLLSEN z navdušenjem širi ozaveščenost o pomenu proaktivne skrbi za sluh.
Pri BOLLSEN razvija podatkovno podprte marketinške kampanje, piše članke, optimizirane za SEO, in upravlja komunikacijske kanale, ki strankam posredujejo praktično znanje o zaščiti sluha. Njegovo delo zagotavlja, da BOLLSEN-ovo sporočilo skrb za zdravje, zmogljivost in trajnost – doseže globalno občinstvo na privlačen in zaupanja vreden način.
Pisanje ga spremlja že od otroštva. Danes Timotej združuje ustvarjalnost z analitičnim pristopom ter nenehno preizkuša nove ideje na področju digitalnega marketinga, oglaševanja na podlagi rezultatov in družbenih omrežij. Verjame v učenje skozi inovacije in sodelovanje ter uspešno povezuje vodenje z odprtostjo do novih pogledov.
Poleg svoje profesionalne vloge je zavezan zdravemu načinu življenja, navdih pa najde v športu, fitnesu in kakovostno preživetem času s prijatelji. Njegova osebna strast do dobrega počutja se ujema z osnovnimi vrednotami BOLLSEN-a, zato njegovo delo ni zgolj kariera, temveč poslanstvo, v katero globoko verjame.
