Kaj se zgodi, če pri delu ne nosite zaščite sluha?

⏱️ Predviden čas branja: 13 min

Kratek odgovorKaj se zgodi, če pri delu ne nosite zaščite sluha? Dolgotrajen hrup brez zaščite lahko poškoduje sluh in povzroči tinitus. Slovenski pravilnik o hrupu zahteva zaščito od 85 dB(A). Zaščita zniža raven zvoka v ušesu, ob težavah pa se posvetujte z zdravnikom.
Mizar za delovno mizo v tihi, svetli lesarski delavnici ob koncu izmene
Na tej strani: Pregled
    Povzemi z AI

    Ključni poudarki

    Ponavljajoča se izpostavljenost glasnemu hrupu brez zaščite lahko postopoma poškoduje senzorične celice v notranjem ušesu. Pravilnik o hrupu delavce varuje zlasti pred tveganji za poškodbe sluha, med znana tveganja hrupa pri delu pa sodita izguba sluha zaradi hrupa in zvonjenje v ušesih (tinitus).

    Lahko je. Dušen sluh, ki do jutra mine, je začasen premik slušnega praga, pri ponavljajoči se izpostavljenosti pa lahko preide v trajnega, ko se poškodovane celice ne obnovijo več.

    Raven dnevne izpostavljenosti 85 dB(A) je zgornja opozorilna vrednost pravilnika, pri kateri je zaščita sluha obvezna. Vsako povečanje za 3 dB podvoji zvočno energijo, zato enako dnevno dozo dosežete pri 94 dB(A) v eni uri in pri 100 dB(A) v 15 minutah.

    Da, lahko. Zvonjenje, piskanje ali brenčanje v ušesih se lahko pojavi po izpostavljenosti hrupu, tudi pri delu, in pri dolgotrajni izpostavljenosti ostane. Zaščita sluha zniža raven zvoka, ki doseže uho.

    Če sluh postopoma slabša ali če zvonjenje v ušesih vztraja, se stopnjuje ali vpliva na spanje in zbranost, se obrnite na osebnega zdravnika ali zdravnika medicine dela. Nenadna izguba sluha zahteva takojšen zdravniški pregled.

    Takšno, ki ustreza ravni hrupa, je pravilno vstavljena in ostane v ušesih ves čas izpostavljenosti. Cilj je, da raven hrupa ob ušesu pade na približno 70–80 dB(A), nikoli pod 70 in nikoli nad 85.

    Kaj se zgodi, če pri delu ne nosite zaščite sluha? Običajno nič, kar bi začutili že prvi dan. Kdor želi svoj sluh pri delu ohraniti, mora vedeti, da se poškodba zaradi hrupa kopiči tiho, izmeno za izmeno, in da jo ob pravem času opazi le redko kdo.

    Več vodnikov za hrupna delovna mesta je zbranih na strani čepki za ušesa za delo.

    Marsikdo po izmeni brez čepkov opazi dušen sluh ali zvonjenje v ušesih in se vpraša, ali je štel samo en nezaščiten dan. Odgovor daje račun dnevne doze hrupa v nadaljevanju.

    V Bollsnu izdelujemo večkratne silikonske čepke za delo, spanje, glasbo in potovanja, ki jim zaupa več kot 1.000.000 ljudi. Spodaj najdete, kaj hrup brez zaščite počne s sluhom, kaj o tem pravi slovenski pravilnik o hrupu in kako zaščito vpeljete v vsakdanjo rutino.

    Kaj se zgodi, če pri delu ne nosite zaščite sluha?

    Delo v glasnem hrupu brez zaščite izpostavi senzorične celice v polžu večji zvočni energiji, kot jo prenesejo, in čez mesece in leta lahko to vodi v izgubo sluha zaradi hrupa in tinitus, ki sta običajno trajna, ko se enkrat razvijeta. Sprememba je postopna in neboleča.

    Prav zato slovenska zakonodaja hrup obravnava kot tveganje za zdravje. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni list RS, št. 17/06) v 1. členu določa zahteve za varovanje delavcev pred tveganji, ki so ali bi lahko bila posledica hrupa, zlasti pred tveganji za poškodbe sluha. Celotno besedilo je objavljeno v Uradnem listu.

    Števila prizadetih delavcev v Sloveniji tu ne navajamo, ker nimamo preverjenega podatka. Pomembno je, da je obremenitev ušesa s hrupom pri delu mogoče izmeriti in da jo zaščita sluha zniža.

    Kako se dnevna doza hrupa sešteva?

    Poškodba zaradi hrupa je odvisna od dnevne doze hrupa, torej od ravni in časa skupaj, po pravilu enake energije pa vsako povečanje za 3 dB podvoji zvočno energijo, zato se čas do iste doze prepolovi: 85 dB(A) osem ur prinese enako dozo kot 100 dB(A) 15 minut. Pravilnik za osemurni delavnik določa zgornjo opozorilno vrednost 85 dB(A) (3. člen). Vsaka vrstica spodaj ustreza enemu polnemu delavniku pri 85 dB(A).

    Raven hrupaČas do enake dnevne dozeV primerjavi z 85 dB(A)
    85 dB(A)8 urIzhodišče
    88 dB(A)4 ure2-krat več zvočne energije
    91 dB(A)2 uri4-krat več zvočne energije
    94 dB(A)1 ura8-krat več zvočne energije
    97 dB(A)30 minut16-krat več zvočne energije
    100 dB(A)15 minut32-krat več zvočne energije

    Deset minut brez čepkov ob stroju z 100 dB(A) porabi približno dve tretjini polne dnevne doze, vsaka naslednja minuta v hrupu pa jo še povečuje. Kako glasna so orodja, pokaže naš vodnik o hrupu električnega orodja v decibelih, ki navaja značilne ravni za vrtalnike, brusilnike in žage ter čas do dnevne doze.

    Vprašanje, kako glasno je preglasno, ima doma in v službi enak odgovor: čas šteje prav toliko kot decibeli.

    Je poškodba sluha zaradi hrupa začasna ali trajna?

    Glasen hrup najprej povzroči začasen premik slušnega praga, kratkotrajno oslabitev sluha, ki mine, ob ponavljajoči se izpostavljenosti pa lahko preide v trajen premik slušnega praga, pri katerem se poškodovane celice ne obnovijo več in izgubljenega sluha ni mogoče povrniti. Prvo je opozorilo, drugo ostane.

    Vsakdanja različica je dušen sluh ob koncu izmene, ki je do naslednjega jutra boljši. Lahko ga spremljata tudi zvonjenje ali občutek zamašenih ušes. Če se to ponavlja, ni znamenje, da je vse v redu, ampak da so bila ušesa izpostavljena hrupu, ki lahko škoduje.

    Začasen premik slušnega pragaTrajen premik slušnega praga
    Kako se kažeDušen sluh, včasih zvonjenje po glasnem hrupuSluh, ki ostane slabši, pogosto najprej za visoke tone
    Kako dolgo trajaOd nekaj minut do nekaj dniTrajno
    Kaj nakazujeUšesa so bila izpostavljena hrupu, ki lahko škodujeCelice se ne obnavljajo več

    Poškodba zaradi hrupa se običajno začne pri višjih frekvencah, zato se glasovi, kot so »t«, »s« in »k«, zameglijo najprej. Zato obnovitev čez noč ni dokaz, da je bilo vse v redu. Izguba sluha ima več vzrokov, od hrupa in starosti do zamašitve ušesa, zato njen vzrok presodi zdravnik.

    Ali lahko hrup pri delu povzroči tinitus?

    Da, tinitus, torej zvonjenje, piskanje ali brenčanje v ušesih, se lahko pojavi po izpostavljenosti hrupu, tudi pri delu, in pri dolgotrajni izpostavljenosti lahko postane trajen. Pri nekaterih ljudeh je zvonjenje prvo opozorilo, še preden opazijo spremembo v slišanju.

    Zato pravilnik zahteva ukrepe tudi tam, kjer okvare sluha še ni. Delodajalec mora po 11. členu zagotoviti osebno varovalno opremo za sluh, kadar tveganja ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi, delavcem pa mora biti oprema na voljo že nad spodnjo opozorilno vrednostjo 80 dB(A). Vrednosti 85 dB(A) (zgornja opozorilna vrednost) in 87 dB(A) (mejna vrednost) so v 3. členu, pri mejni vrednosti pa se po 4. členu upošteva dušenje zaščite, pri opozorilnih vrednostih ne. Podrobnosti razlaga naš vodnik o slovenskem pravilniku o hrupu pri delu.

    Za delavce, pri katerih izpostavljenost doseže zgornjo opozorilno vrednost, pravilnik v 15. členu določa tudi preventivne preglede sluha pri pooblaščenem zdravniku. Avdiometrični pregled na delovnem mestu je način, kako se zgodnje spremembe sluha opazijo.

    Dozo hrupa je smiselno omejiti tudi zunaj dela, ne glede na to, ali je kdo zvonjenje že opazil. Če vas zanima zaščita sluha ob zvonjenju v ušesih, se pogovorite z zdravnikom, ki presodi, kaj je v vašem primeru primerno.

    Kaj storiti, če je sluh po izmeni dušen ali zvoni v ušesih?

    Dušen sluh ali zvonjenje po izmeni nakazujeta, da so bila ušesa izpostavljena hrupu, ki lahko škoduje, razumen odziv pa je, da o tem poveste nadrejenemu ali službi medicine dela, in da se obrnete na osebnega zdravnika, če se ponavlja, se stopnjuje ali ne mine. Delavec mora po 50. členu ZVZD-1 delodajalca takoj obvestiti o vsakem pojavu, ki bi pri delu lahko ogrozil njegovo zdravje.

    Kdaj se obrniti na zdravnika

    • sluh postopoma slabša ali je dušen tudi naslednje jutro po izmeni
    • zvonjenje ali piskanje v ušesih je pogosto ali stalno, se stopnjuje ali vpliva na spanje in zbranost
    • nenadna izguba sluha na enem ali obeh ušesih, ki zahteva takojšen zdravniški pregled
    • zvonjenje, ki utripa v ritmu srca, naj pregleda zdravnik
    • kakršna koli skrb zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu

    Osebni zdravnik presodi, ali je potrebna napotitev k specialistu otorinolaringologije (ORL) ali audiologu, specialist medicine dela pa lahko opravi pregled sluha in preveri zaščito, ki jo uporabljate. Obrnite se čim prej.

    Kako zaščitite sluh pri delu vsak dan?

    Za zaščito sluha pri delu nosite zaščito sluha, primerno ravni hrupa, jo pravilno namestite in jo imejte v ušesih ves čas, ko ste v hrupu. Zaščita zniža dozo hrupa, ki doseže uho, in od trenutka, ko jo začnete nositi, zmanjša nadaljnjo obremenitev ušes. Pravilnik v 11. členu določa, da morajo delavci zaščito uporabljati, kadar izpostavljenost doseže ali preseže zgornjo opozorilno vrednost, delodajalec pa mora zagotoviti, da jo uporabljajo.

    Slab nameščen čepek je najpogostejši razlog, da zaščita ne deluje, kot bi lahko, zato je hiter preizkus prileganja pred vsako izmeno pomembnejši od števila na embalaži. Korake in preprost test tesnjenja pokaže naš vodnik, kako čepke za delo pravilno vstavite in preverite prileganje.

    Če čepke »samo za trenutek« vzamete iz ušes ob glasnem stroju, razveljavite velik del zaščite, kot kaže preglednica doze. Pri celodnevni uporabi delavce običajno skrbijo udobje, ušesno maslo in srbenje. Odgovore za 8- do 12-urno izmeno najdete v vodniku o tem, ali je varno nositi čepke ves dan pri delu.

    Izbira čepkov za delo se začne pri izmerjeni ravni hrupa, ne pri ceni. Pri metodi SNR od ravni v dB(C) odštejete SNR varovala, cilj pa je raven ob ušesu med približno 70 in 80 dB(A), kot razlaga vodnik Kateri SNR čepkov za delo potrebujete?. Primerjavo izdelkov in glušnikov najdete v članku o najboljših čepkih za ušesa za delo.

    Pregled slovenskega pravilnika o hrupu: spodnja opozorilna vrednost 80 dB(A), zgornja 85 dB(A), mejna 87 dB(A), vsakih 3 dB več pomeni polovico časa do enake dnevne doze

    Kaj pravi slovenska zakonodaja, če zaščite ne nosite?

    Od 85 dB(A) ali konične ravni 137 dB(C) je zaščita sluha obvezna, delodajalec pa mora zagotoviti, da jo delavci res uporabljajo (11. člen pravilnika). Delavčeve dolžnosti določa ZVZD-1: po 12. členu mora delavec osebno varovalno opremo uporabljati skladno z njenim namenom in navodili delodajalca, po 50. členu pa jo mora pravilno uporabljati in takoj sporočiti vsako pomanjkljivost ali okvaro. Prekršek delavca, ki opreme ne uporablja pravilno, ureja 77. člen ZVZD-1, vendar zneskov kazni tu ne povzemamo, ker jih lahko spremeni novela.

    Posledice v delovnem razmerju določajo delovnopravna pravila, kolektivna pogodba in interni akti delodajalca. Za konkretno vprašanje se obrnite na delavskega zaupnika, sindikat ali pravnika. Nadzor nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Več o tem, kaj lahko delodajalec zahteva in do česa ste upravičeni, je v članku Ali lahko delodajalec zahteva čepke?, njegove obveznosti pa so razčlenjene v vodniku o obveznostih delodajalca pri hrupu.

    Ali je za zaščito sluha pri delu prepozno?

    Ne. Zaščita sluha izgubljenega sluha ne povrne, od naslednje izmene naprej pa omeji dozo hrupa, in to velja po enem letu v hrupnem poklicu enako kot po tridesetih.

    Poškodba zaradi hrupa pri delu je kumulativna in običajno tiha. Dušen sluh ali zvonjenje po izmeni je vredno sporočiti, prvi korak pa je pogovor z osebnim zdravnikom ali zdravnikom medicine dela.

    Rutina je kratka. Zaščito uskladite s hrupom, preverite prileganje in jo imejte v ušesih vsako minuto v hrupu, izmeno za izmeno.

    Če iščete večkratno rešitev, so čepki WorkPRO (SNR 24 dB, 29,95 €) pasivni dvolamelni čepki iz hipoalergenega silikona, preizkušeni po EN 352-2 z vrednostmi H 24 / M 21 / L 19, pri katerih dušenje narašča z višino tona. Niso elektronski in hrupa ne dušijo aktivno, glasno opozorilo pa ostane slišno, ker je glasno, ne ker bi ga čepek prepuščal. Rumeni nizkoprofilni čepki se prilegajo pod glušnike, vsak par pa je večkratno uporaben do 100-krat.

    Timotej