⏱️ Predviden čas branja: 11 min

Na tej strani: Pregled
Ključni poudarki
Meritve v kabini se gibljejo od približno 70 do 84 dB(A) med križarjenjem, vrhovi ob vzletu pa dosežejo 85 do 87 dB(A). Natančna raven je odvisna od letala, sedeža in faze leta.
Najglasnejši je vzlet. Pri dolgih poletih pa križarjenje traja več ur, zato prav ta faza prispeva največ k skupnemu odmerku hrupa.
Samo če kabina v povprečju doseže 85 dB(A), kar je raven, pri kateri osem ur po priporočilu NIOSH pomeni 100 % dnevnega odmerka. Večina izmerjenih ravni križarjenja je nižjih, zato je dolg let običajno le delen odmerek, ki mu glasnost slušalk doda svoje.
Ne. Čepki za zaščito sluha, tudi Life+, tlaka v srednjem ušesu ne izenačujejo. Znižajo le raven hrupa, ki doseže uho.
Vsako opravlja drugo delo. Slušalke z dušenjem hrupa so najmočnejše proti enakomernemu nizkemu brenčanju, pasivni čepki pa znižajo celotno raven hrupa, delujejo tudi med spanjem in ne potrebujejo baterije.
Da. Nizkoprofilni silikonski čepek sedi v sluhovodu, zato se lahko naslonite na vzglavnik ali okno, ne da bi se potisnil ven.
Kako glasna je potniška kabina letala? Tišja, kot trdijo številni potovalni blogi, a glasnejša, kot se zdi po prvi uri. Meritve kažejo od približno 70 do 84 dB(A) med križarjenjem in vrhove okoli 87 dB(A) ob vzletu, pri desetih urah leta pa se to enakomerno brenčanje sešteva. En potnik je na forumu opisal, da si je po dveh urah leta slekel slušalke z dušenjem hrupa: »hrup je bil skoraj boleč«.
Vse vodnike o tinitusu in zaščiti sluha zbiramo na strani čepki za ušesa pri tinitusu.
Pri Bollsenu izdelujemo večkratno uporabne silikonske čepke, preizkušene v Nemčiji, z neodvisno potrjenim SNR 24 dB, ki jim zaupa več kot 1.000.000 ljudi. Vodnik je namenjen vsem, ki želijo na dolgem poletu poskrbeti za sluh. Hrup v kabini je le en del vsakdanje izpostavljenosti hrupu, o tem, kaj čepki zmorejo in česa ne, pa piše naš vodnik.
Koliko decibelov je v potniški kabini letala?
Hrup v kabini običajno meri od 70 do 84 dB(A) med križarjenjem, najglasnejši trenutki vzleta in vzpenjanja pa dosežejo okoli 85 do 87 dB(A). Natančna številka je odvisna od letala, sedeža in faze leta.
Lee in sodelavci (Applied Acoustics, 2022) so z umerjeno aplikacijo na pametnem telefonu posneli hrup v kabini petih modelov širokotrupnih letal. Povprečje med križarjenjem je bilo najnižje, 69,5 dB(A), pri enem modelu, in najvišje, 74,9 dB(A), pri drugem. Med najtišjim in najglasnejšim modelom je bilo torej okoli 5 dB(A) razlike, kar je manj, kot si običajno mislimo.
Največji vzorec je raziskava Zevitasa in sodelavcev (Journal of Exposure Science and Environmental Epidemiology, 2018): na 200 letih je bila mediana povprečnih ravni po vseh fazah leta 83,5 dB(A), devet letov (4,5 %) pa je preseglo 8-urno povprečje 85 dB(A) po pristopu NIOSH in ACGIH. Razlike med raziskavami izhajajo iz različnih letal, sedežev in načinov merjenja.
Kateri del leta je najglasnejši?
Vzlet in vzpenjanje sta najglasnejši del leta. Lee in sodelavci so pri enem od merjenih vzletov zabeležili vrh 86,8 dB(A). Med vožnjo po stezi pred vzletom je hrup občutno nižji, med križarjenjem pa se ustali na enakomerni ravni.
Vzlet traja le kratek del leta, križarjenje pa pri dolgih poletih več ur. Zato prav ta tišja faza nabere največ odmerka. V kabini prevladuje nizkofrekvenčno brenčanje, ki ga uho zazna slabše, kot ga meri naprava.
Je dolg let poln dnevni odmerek hrupa?
Let postane poln dnevni odmerek hrupa le, če kabina osem ur v povprečju doseže 85 dB(A), kar je priporočena mejna vrednost izpostavljenosti po NIOSH (ameriški nacionalni inštitut za varnost in zdravje pri delu). Z vsakim dvigom za 3 dB(A) se varni čas prepolovi: 88 dB(A) dovoljuje 4 ure, 91 dB(A) pa 2 uri.
Širši pogled na vsakdanje zvoke ponuja naš vodnik o tem, koliko decibelov je preglasno. Za let velja ta izračun (naši primeri po tem pravilu, ne rezultati raziskav):
| Raven v kabini | Trajanje | Delež dnevnega odmerka po NIOSH |
|---|---|---|
| 70 dB(A) | 10 ur | približno 4 % |
| 75 dB(A) | 10 ur | približno 12 % |
| 80 dB(A) | 10 ur | približno 39 % |
| 83,5 dB(A), mediana iz raziskave 200 letov | 10 ur | približno 88 % |
| 85 dB(A) | 12 ur | 150 % |
Dolg let je torej pravi, a običajno delen odmerek. Isto lestvico lahko uporabite za tekmo ali film: kako glasni so stadioni in kinodvorane.
Odmerek pa pogosto zvišajo slušalke. Ljudje glasnost filmov dvignejo, da jih slišijo prek motorjev, nekaj ur glasnega zvoka na vrhu kabinskih 75 do 80 dB(A) pa lahko skupni odmerek potisne čez 100 %. Čepki tega ne rešijo, glasnost zmanjšate z gumbom. Več o priporočenih mejah za ušesne in naglavne slušalke je v članku o varni glasnosti slušalk.
Zakaj nekateri viri trdijo, da je v letalu 100 dB?
Nekatera spletna mesta za vzlet navajajo 100 dB ali več, a omenjene meritve tega ne potrjujejo kot običajne ravni. Del zmede je razlika med dB(A) in dB(C). Lestvica A uteži zvok tako, kot ga sliši uho, lestvica C pa globoke, nizkofrekvenčne zvoke šteje skoraj v celoti.
Hrup v kabini je bogat z nizkimi frekvencami: Lee in sodelavci so pri križarjenju izmerili 83,7 do 87,9 dB(C), torej okoli 13 do 14 dB več kot v dB(A) pri istih letih. Zevitas in sodelavci so za nekatere kombinacije faze in letala zabeležili povprečne ravni nad 110 dB(A), a to so skrajne vrednosti med 200 leti. Nizkofrekvenčna vsebina vpliva tudi na zaščito: pasivni čepki globoko brenčanje dušijo manj kot višje tone, elektronsko dušenje hrupa pa najbolje deluje prav v tem območju.
Katera zaščita opravlja katero delo na letalu?
Pasivni čepki in slušalke z dušenjem hrupa opravljajo različni nalogi: prvi znižajo celotno raven hrupa, druge elektronsko izničujejo enakomerno nizko brenčanje. Nobena od njiju ne skrbi za tlak v ušesih.
| Možnost | Kaj naredi na letu | Česa ne naredi |
|---|---|---|
| Pasivni čepki (npr. Life+, SNR 24 dB: H 24 / M 21 / L 19) | Zatesnijo sluhovod in znižajo celotno raven kabinskega hrupa za ves let, budni ali speči, brez baterije | Globoko brenčanje dušijo manj kot višje tone (L 19 proti H 24 dB); ne izenačujejo tlaka; ne naredijo glasnega zvoka iz slušalk varnega |
| Slušalke z dušenjem hrupa | Elektronsko izničujejo enakomerno nizko brenčanje motorjev in zraka, zato lahko filmi tečejo tišje | Ne znižajo odmerka, če glasnost vseeno zvišate; ne izničijo nenadnih ali višjih zvokov; po izpraznitvi baterije ne delujejo |
Čepki za ušesa ne izenačujejo tlaka. Ob vzletu in pristanku se tlak v kabini spremeni hitreje, kot se lahko izenači v srednjem ušesu, in tega čepki za zaščito sluha ne nadomestijo. Kaj čepki na letalu zmorejo in česa ne, pojasnjuje naš članek o čepkih za ušesa na letalu.
Laboratorijske vrednosti so le okvir, v praksi je zaščita običajno nižja, zato je pomembnejše, da čepek dobro sedi. Katera vrednost SNR ustreza kateri ravni hrupa, pove vodnik o tem, koliko zaščite sluha potrebujem. Potujete z družino? O starostih, velikostih in vzletu piše članek o čepkih za otroke na letalu.
Kdaj je zvonjenje po letu vredno obiska pri zdravniku?
Večina izmerjenih ravni v kabini je pod mejo 85 dB(A), omenjeno zgoraj. Če pisk ali zamašenost ušes po letu ne izzveni v nekaj dneh ali se ponavlja, se posvetujte z osebnim zdravnikom, ki presodi o nadaljnjih korakih. Ta članek je informativen in ne nadomešča zdravniškega pregleda.
Nenadna izguba sluha ali vrtoglavica sta razlog za nujno pomoč: pokličite 112 ali obiščite urgentni center. Več o tem je na portalu GOV.SI v razdelku nujna medicinska pomoč, podrobnejši pregled opozorilnih znakov pa je v članku Kdaj s piskom v ušesih k zdravniku.
Ali lahko na letalu spim s čepki v ušesih?
Da, na nočnem letu so čepki najpreprostejši način, da znižate raven hrupa, ki doseže uho, saj delujejo tudi med spanjem. Nizkoprofilni čepek, ki sedi v sluhovodu, vam omogoča, da se naslonite na vzglavnik ali okno, ne da bi se potisnil ven.
Naši nizkoprofilni čepki Life+ (SNR 24 dB, 29,95 €) so izdelani iz hipoalergenega silikona z dvolamelno obliko, jih je mogoče uporabiti do 100-krat, v kompletu pa je aluminijasto ohišje z obročkom za ključe. Za izbiro in namestitev čepkov doma pa je tu vodnik o čepkih za ušesa v postelji.
Obvestila v kabini boste še vedno slišali, le tišje, ker so dovolj glasna. Lastni glas in žvečenje bosta s čepki glasnejša. Temu pravimo okluzijski učinek zaprtega sluhovoda.
Skratka, kabina letala med križarjenjem meri približno 70 do 84 dB(A), ob vzletu doseže vrhove okoli 87 dB(A). Deset ur tega je pomemben del dnevnega odmerka, glasne slušalke pa ga lahko potisnejo čez mejo. Glasnost filma naj bo zmerna, čepke pa vzemite s seboj za križarjenje. Čepki tlaka v ušesih ne izenačujejo.