⏱️ Predviden čas branja: 14 min
Na tej strani: Pregled
Ključni poudarki
Po Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu mora delodajalec presoditi hrup in oceniti tveganje, hrup odpraviti pri viru ali ga zmanjšati, dati na voljo zaščito sluha in označiti hrupna območja, zagotoviti zdravstveni nadzor, delavce obvestiti in usposobiti ter se z njimi posvetovati.
Da. Od spodnje opozorilne vrednosti 80 dB(A) mora imeti delavec zaščito sluha na voljo, od zgornje opozorilne vrednosti 85 dB(A) pa jo mora uporabljati. Delodajalec mora zagotoviti, da jo delavci res uporabljajo (11. člen).
Da. Pravilnik velja za vse dejavnosti, v katerih so delavci pri delu izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni hrupu (1. člen), in ne vsebuje izjeme za majhna podjetja. Ocena tveganja mora biti shranjena in redno posodobljena (9. člen).
Ne. Osebna varovalna oprema pride na vrsto, kadar tveganj ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi (11. člen). Delodajalec mora hrup najprej odpraviti pri viru ali ga zmanjšati (10. člen). Čepki so en ukrep, ne celotna obveznost.
Od 85 dB(A) morajo zaščito sluha uporabljati (11. člen). Smiselno je upoštevati usposabljanje, poškodovano opremo javiti delodajalcu in se udeležiti pregledov sluha, ki jih delodajalec zagotovi.
Nadzor nad izvajanjem varnosti in zdravja pri delu opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Za kršitve so predvidene globe, ki jih določa ZVZD-1.
Obveznosti delodajalca pri hrupu na delovnem mestu v Sloveniji se delijo na sedem sklopov: presoja in ocena tveganja, odprava ali zmanjšanje hrupa pri viru, zaščita sluha z označenimi območji, omejitev izpostavljenosti, obveščanje in usposabljanje, posvetovanje z delavci ter zdravstveni nadzor. Vse določa Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu, veljajo pa za mizarsko delavnico s tremi zaposlenimi enako kot za tovarno.
Pregled predpisov, poklicev in izbire zaščite najdete na strani čepki za ušesa za delo.
Večina manjših delodajalcev zakona ne krši namenoma. Škatla penastih čepkov ob vratih je pogosto vse, kar je narejenega, to pa pokriva le eno od sedmih obveznosti. Čepki za delo so običajno prvo, kar delodajalec kupi, preostanek tega vodnika pa govori o vsem, kar mora priti poleg njih.
Pri Bollsen smo podjetje za zaščito sluha, ustanovljeno leta 2016, ki mu zaupa več kot 1.000.000 ljudi. Naši čepki za delo so namenjeni gradbiščem, delavnicam in skladiščem. Kaj številke 80, 85 in 87 dB(A) pomenijo z delavčeve strani, razlaga naš članek o pravilniku o hrupu pri delu.
Kateri predpis določa obveznosti delodajalca pri hrupu?
Obveznosti delodajalca določa Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni list RS, št. 17/06), ki v slovensko pravo prenaša Direktivo 2003/10/ES (1. člen). Splošne obveznosti delodajalca za varnost in zdravje pri delu ureja ZVZD-1, besedilo pravilnika pa je objavljeno v Uradnem listu RS.
3. člen: opozorilne in mejne vrednosti
Spodnja opozorilna vrednost je 80 dB(A) (konica 135 dB(C)), zgornja 85 dB(A) (137 dB(C)), mejna vrednost pa 87 dB(A) (140 dB(C)), vse v osemurnem delavniku. Pri mejni vrednosti se upošteva dušenje zaščite sluha, ki jo delavec nosi, pri opozorilnih vrednostih pa ne (4. člen).
7., 8. in 9. člen: presoja in ocena tveganja
Delodajalec mora presoditi razmere glede hrupa, presojo utemeljiti in po potrebi zagotoviti meritve, ki jih opravijo strokovni delavci ali službe (7. člen). Pri oceni mora posebno pozornost nameniti trajanju in vrsti hrupa, impulznemu hrupu, posebno ogroženim skupinam in možnosti, da hrup zakrije opozorilne signale (8. člen). Ocena mora biti shranjena in se redno posodablja, zlasti ob pomembnih spremembah dela (9. člen).
10. člen: odprava ali zmanjšanje hrupa
Delodajalec mora tveganja zaradi hrupa odpraviti pri viru ali jih zmanjšati na najnižjo možno mero. Nad zgornjo opozorilno vrednostjo mora izdelati in izvajati program tehničnih ali organizacijskih ukrepov. Hrupna delovna mesta mora označiti z varnostnimi znaki, jih po možnosti razmejiti in omejiti dostop do njih, o čemer več pišemo v članku o območjih za zaščito sluha in označevanju.
11. člen: zaščita sluha
Osebno varovalno opremo mora delodajalec dati na voljo, če tveganj ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi. Od 80 dB(A) jo mora imeti delavec na voljo, od 85 dB(A) pa jo mora uporabljati. Delodajalec izbere takšno opremo, ki tveganje za okvaro sluha prepreči ali ga zmanjša na najnižjo možno mero, in je odgovoren za nadzor nad učinkovitostjo ukrepov. Na vprašanje, ali vas lahko delodajalec prisili v nošenje čepkov, odgovarja ta člen. Čista in nepoškodovana oprema je jedro higiene čepkov pri delu.
12. člen: omejitev izpostavljenosti
Izpostavljenost delavcev ne sme v nobenem primeru preseči mejne vrednosti. Če jo kljub ukrepom preseže, mora delodajalec takoj ukrepati, ugotoviti razloge in izvesti dodatne ukrepe, da se ponovitev prepreči.
13. in 14. člen: obveščanje, usposabljanje in posvetovanje
Od 80 dB(A) morajo biti delavci obveščeni in usposobljeni, med drugim o tveganjih, o vrednostih, rezultatih presoje in pravilni uporabi zaščite sluha, vključno s praktičnim prileganjem, kar obravnava naš vodnik o tem, kako čepke pravilno vstavite. O oceni tveganja, ukrepih in izbiri zaščite sluha se mora delodajalec posvetovati z delavci ali njihovimi predstavniki (14. člen).
15. člen: zdravstveni nadzor
Če je izpostavljenost enaka zgornji opozorilni vrednosti ali višja, mora delodajalec delavcu zagotoviti preventivne preglede sluha pri pooblaščenem zdravniku. Preglede mora omogočiti tudi pri izpostavljenosti nad 80 dB(A), če ocena tveganja pokaže ogroženost zdravja. Več o tem v članku o avdiometričnih pregledih na delovnem mestu.
Kaj pomeni izpolnjena obveznost v majhnem podjetju?
V podjetju s 5 do 20 zaposlenimi je obveznost izpolnjena, ko obstaja pisni dokaz zanjo in jo delavci znajo opisati, od zapisane ocene tveganja do čepkov, ki ostanejo v ušesih, dokler je hrup prisoten.
| Obveznost | Člen pravilnika | Kaj pomeni »opravljeno« v majhnem podjetju |
|---|---|---|
| Poznati vrednosti | 3. in 4. člen | Veste, ali je posamezno delo pod 80 dB(A), med 80 in 85 dB(A) ali nad 85 dB(A) in ali kakšno opravilo povzroča konice blizu 135 dB(C) |
| Presoditi in oceniti tveganje | 7., 8. in 9. člen | Shranjena ocena tveganja, ki navaja, kdo je izpostavljen, kolikšna je izpostavljenost pri posameznih opravilih in kateri ukrepi so določeni, posodobljena ob spremembi orodja ali dela |
| Zmanjšati hrup pri viru | 10. člen | Kratek zapisan seznam ukrepov: tišje orodje, zasloni ali okrovi, vzdrževani stroji, hrupna opravila premaknjena ali skrajšana |
| Dati zaščito in označiti območja | 10. in 11. člen | Zaščita sluha na voljo, izbira med več vrstami, varnostni znaki na območjih nad 85 dB(A) in zagotovljena uporaba |
| Preverjati učinkovitost | 11. člen | Nekdo preverja opremo in ukrepe, poškodovano zamenja in opozori vsakogar, ki v hrupnem območju dela brez zaščite |
| Zdravstveni nadzor | 15. člen | Preventivni pregledi sluha pri pooblaščenem zdravniku za delavce, izpostavljene od 85 dB(A), z vodeno zdravstveno dokumentacijo |
| Obvestiti, usposobiti, posvetovati se | 13. in 14. člen | Kratko usposabljanje o tveganjih, rezultatih ocene, prileganju, shranjevanju in javljanju okvar ter evidenca o tem, kdo ga je opravil |
Presojo po 7. členu opravijo strokovni delavci ali službe, za grobo prvo predstavo pa vam pomaga naša lestvica o tem, kako glasna so električna orodja, pokaže, kako hitro brusilke, žage in kladiva porabijo dnevno dozo. Če so številke mejne, pokličite strokovnjaka z merilnikom.
Kaj mora delodajalec poskusiti najprej, če je na delovnem mestu preglasno?
Delodajalec mora najprej poskusiti hrup odpraviti ali zmanjšati pri viru, nato uporabiti tehnične ukrepe, nato organizirati delo tako, da se izpostavljenost skrajša, in šele nato računati na zaščito sluha. Ta vrstni red izhaja iz 10. in 11. člena pravilnika: osebna varovalna oprema je na vrsti, če tveganj ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi.
Na vrhu je odprava: namesto žaganja desk na gradbišču kupite že razrezan les. Sledijo tehnični ukrepi, na primer tišje orodje, zasloni, okrovi in obloge za vpijanje zvoka, dušenje ali izolacija pri hrupu, ki se širi po konstrukciji, in vzdrževanje strojev.
Organizacijski ukrepi spremenijo, kdo je izpostavljen in kako dolgo: sekalno žago si delijo trije delavci, hrupen stroj preselite v drug prostor, načrtujete zadostne odmore. Če nekomu polovico skrajšate čas pri glasnem opravilu, se njegova doza hrupa razpolovi, dnevna izpostavljenost pa se zniža za 3 dB. Zaščita sluha je zadnja, ker je odvisna od tega, da jo vsak delavec dobro namesti in nosi vsak trenutek, ko je hrup prisoten.
Kam sodijo čepki med obveznosti delodajalca?
Čepki so en ukrep v vrstnem redu, nikoli celotna obveznost. Odgovarjajo na 11. člen, pa še to ustrezno le, če je delodajalec opravil tudi presojo in oceno tveganja, zmanjšal hrup po 10. členu, preverja učinkovitost zaščite po 11. členu in delavce usposobil po 13. členu.
Pri ocenjevanju mora delodajalec upoštevati opremo za varovanje sluha s primernim dušenjem (8. člen) in izbrati takšno, ki tveganje za okvaro sluha prepreči ali ga zmanjša na najnižjo možno mero (11. člen). To ne pomeni najvišje številke SNR za vsakogar: ujemati se mora z izmerjeno ravnjo hrupa, o čemer govori naš vodnik o tem, koliko zaščite sluha potrebujete.
Naši čepki WorkPRO so pasivni čepki za večkratno uporabo iz hipoalergenega dvoplastnega silikona. Imajo SNR 24 dB (H 24, M 21, L 19), preizkušeni so po EN 352-2 v nemškem laboratoriju PZT GmbH, zasnova je patentirana, rumene barve pa so dobro vidni. Profil je dovolj nizek, da glušniki sedejo čez čepke. Dušenje narašča s frekvenco, zato se visoki toni zmanjšajo najbolj.
Če delodajalec po oceni tveganja izbere čepke, so čepki WorkPRO (SNR 24 dB, 29,95 €) ena od možnosti za ta zadnji sloj, po potrebi jih je mogoče nositi pod glušniki. Pokrivajo samo osebno varovalno opremo, ne ocene tveganja, zmanjšanja hrupa in usposabljanja.
Izbira ene same vrste pogosto ne ustreza vsem izmenam, zato je smiselno primerjati večkratne, penaste in čepke s trakom za delo. Delavec, ki mu določena vrsta ni udobna, jo bo preprosto odstranil.
Kako delodajalec preveri, ali zaščita sluha res deluje?
Delodajalec je po 11. členu odgovoren za nadzor nad učinkovitostjo ukrepov, zato mora redno preverjati stanje opreme, uporabo, prileganje in ustreznost za delo. Zaščita, ki leži v predalu ali ne tesni, delavca ne varuje.
Pri oceni tveganja mora delodajalec upoštevati tudi možnost, da hrup zakrije opozorilne zvočne signale (8. člen d). Glasen opozorilni signal ostane slišen skozi pasivni čepek zato, ker je glasen, ne zato, ker bi ga filter prepuščal. Zato naj delodajalec požarni alarm in opozorila tovornih vozil preizkusi z vstavljeno zaščito.
Preverjanje je smiselno vsakič, ko se spremenijo orodje, opravila ali ljudje: ali so čepki čisti in nepoškodovani, ali jih delavci res nosijo ves čas hrupa, ali jih znajo namestiti in ali pri delu še slišijo opozorila.
Kaj naj vsebuje seznam opravil majhnega delodajalca za hrup?
Seznam opravil majhnega delodajalca naj zajame sedem korakov po vrsti, od ocene izpostavljenosti glede na 80 in 85 dB(A) do usposabljanja in posodobitve ocene. Ponovite ga ob vsaki spremembi orodja, opravil ali sodelavcev.
- Ocenite dnevno izpostavljenost vsakega delavca in označite opravila blizu konice 135 dB(C).
- Zapišite pomembne ugotovitve in načrtovane ukrepe z datumom.
- Zapišite, kako boste hrup odpravili ali zmanjšali, in določite rok.
- Od 80 dB(A) dajte zaščito sluha na voljo, najbolje z izbiro med vsaj dvema vrstama.
- Nad 85 dB(A) označite območja, zagotovite uporabo in organizirajte preglede sluha.
- Delavce usposobite za nameščanje, shranjevanje in javljanje poškodb ter vodite evidenco.
- Redno preverjajte prileganje, stanje opreme in slišnost opozoril.
Do česa so upravičeni delavci in kaj morajo narediti?
Delavci so upravičeni do zaščite sluha na voljo od 80 dB(A), do obvezne zaščite od 85 dB(A), do obveščanja in usposabljanja ter do pregledov sluha, kadar to zahteva pravilnik. V zameno morajo zaščito uporabljati od 85 dB(A) in upoštevati usposabljanje.
Kot grobo orientacijo si lahko pomagate s pogovorom: če morate zvišati glas, da vas sogovornik na dveh metrih razume, vsaj del dneva, vprašajte, ali je bila ocena tveganja opravljena. Najprej se obrnite na nadrejenega, nato na predstavnika delavcev, če se ne spremeni nič, pa na Inšpektorat za delo.
Enako pravo velja za delo v lokalih, na odrih in pri ekipah na turnejah, kar obravnava naš vodnik o čepkih za osebje prizorišč, pravno plat za zabavišča pa naš članek o pravilih o hrupu na glasbenih prizoriščih. Kdor po izmeni opazi dušen sluh ali zvonjenje v ušesih, naj se oglasi pri izbranem zdravniku ali zdravniku medicine dela.
Kaj se zgodi, če delodajalec ne upošteva pravilnika o hrupu?
Nadzor nad izvajanjem pravilnika opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Inšpektor lahko z ukrepi, ki jih določa zakon, delodajalcu naloži odpravo nepravilnosti, za kršitve pa so predvidene globe, ki jih določa ZVZD-1. Zato hranite oceno tveganja, načrt ukrepov in evidenco o usposabljanju.
Nobena od obveznosti ne deluje sama zase. Najprej presodite in ocenite tveganje, hrup po možnosti zmanjšajte, nato zagotovite, vzdržujte in preverjajte zaščito sluha za preostanek ter delavce usposobite. Sluh, ki ga hrup pri delu poškoduje, se ne povrne, zato pravilnik čepke postavlja na zadnje mesto.
Njegova povezanost z zaščito sluha izhaja iz osebnih izkušenj z občutljivostjo na zvok med koncerti in delom v hrupnem okolju izziv, ki ga je opozoril na dolgoročna tveganja neobvladane izpostavljenosti hrupu. Danes kot komunikator in uporabnik izdelkov BOLLSEN z navdušenjem širi ozaveščenost o pomenu proaktivne skrbi za sluh.
Pri BOLLSEN razvija podatkovno podprte marketinške kampanje, piše članke, optimizirane za SEO, in upravlja komunikacijske kanale, ki strankam posredujejo praktično znanje o zaščiti sluha. Njegovo delo zagotavlja, da BOLLSEN-ovo sporočilo skrb za zdravje, zmogljivost in trajnost – doseže globalno občinstvo na privlačen in zaupanja vreden način.
Pisanje ga spremlja že od otroštva. Danes Timotej združuje ustvarjalnost z analitičnim pristopom ter nenehno preizkuša nove ideje na področju digitalnega marketinga, oglaševanja na podlagi rezultatov in družbenih omrežij. Verjame v učenje skozi inovacije in sodelovanje ter uspešno povezuje vodenje z odprtostjo do novih pogledov.
Poleg svoje profesionalne vloge je zavezan zdravemu načinu življenja, navdih pa najde v športu, fitnesu in kakovostno preživetem času s prijatelji. Njegova osebna strast do dobrega počutja se ujema z osnovnimi vrednotami BOLLSEN-a, zato njegovo delo ni zgolj kariera, temveč poslanstvo, v katero globoko verjame.
