⏱️ Predviden čas branja: 14 min
Na tej strani: Pregled
Ključni poudarki
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni list RS, št. 17/06). Pravilnik v slovensko pravo prenaša Direktivo 2003/10/ES in določa tri vrednosti: 80, 85 in 87 dB(A).
Od 80 dB(A) mora delodajalec delavce obvestiti in usposobiti ter jim dati zaščito sluha na voljo. Od 85 dB(A) mora delavec zaščito uporabljati, delodajalec pa mora izvajati program ukrepov in označiti hrupna območja. 87 dB(A) je mejna vrednost, ki je ne sme preseči nihče.
Ko dnevna ali tedenska izpostavljenost doseže 85 dB(A) ali konična raven 137 dB(C). Med 80 in 85 dB(A) mora biti zaščita sluha delavcu na voljo, uporaba pa ni obvezna.
Da. Mejni vrednosti (87 dB(A) in 140 dB(C)) se presojata ob upoštevanju dušenja opreme, ki jo delavec nosi. Opozorilni vrednosti (80 in 85 dB(A)) se presojata brez nje, zato čepki ne spremenijo trenutka, ko mora delodajalec ukrepati (4. člen pravilnika).
Če je izpostavljenost enaka ali nad 85 dB(A), mora delodajalec zagotoviti preventivne preglede sluha pri pooblaščenem zdravniku. Pregled mora omogočiti tudi pri izpostavljenosti nad 80 dB(A), če ocena tveganja pokaže ogroženost zdravja (15. člen).
Velja za vse dejavnosti, v katerih so delavci pri delu izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni tveganjem zaradi hrupa (1. člen). Ne ureja hrupa v okolju ali sosedskih motenj.
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu je slovenski predpis, ki določa, koliko hrupa vas sme doleteti pri delu in kaj mora o tem narediti delodajalec. Temelji na treh številkah: 80, 85 in 87 dB(A), izraženih kot povprečje čez delovni dan. Vsaka sproži drugačne obveznosti, večina ljudi pa pozna samo eno od njih.
Več vodnikov za hrupna delovna mesta je zbranih na strani čepki za ušesa za delo.
Najpogostejše vprašanje je podobno kot: »Ali ni 85 dB zakonska meja?« Ni. Zaščita sluha mora biti delavcu na voljo od 80 dB(A), od 85 dB(A) jo mora uporabljati, dejanska mejna vrednost pa je 87 dB(A), izmerjena z upoštevanjem zaščite. Uradni list RS besedilo pravilnika objavlja v številki 17/06, členi v tem članku pa se nanašajo na to objavo.
Pri Bollsen smo podjetje za zaščito sluha, ustanovljeno leta 2016, ki mu zaupa več kot 1.000.000 ljudi. Izdelujemo čepke za večkratno uporabo za delo, spanje, glasbo in potovanja. Ta vodnik razlaga slovenska pravila z delavčeve strani, o delodajalčevih obveznostih pa več najdete v članku o obveznostih delodajalca pri zaščiti sluha.
Kaj slovenski pravilnik o hrupu pri delu dejansko zahteva?
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu od delodajalca zahteva, da presodi hrup na delovnih mestih, ga odpravi pri viru ali zmanjša na najnižjo možno mero, delavcem pa zaščito sluha da na voljo, jih obvesti in usposobi ter omogoči zdravstveni nadzor. Izdan je bil na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu in v slovenski pravni red prenaša Direktivo 2003/10/ES (1. člen). Splošne obveznosti delodajalca za varnost in zdravje pri delu zdaj ureja ZVZD-1.
Pravilnik je urejen po poglavjih. Ocena tveganja je v 7., 8. in 9. členu, odprava ali zmanjšanje hrupa v 10. členu, osebna varovalna oprema v 11. členu, omejitev izpostavljenosti v 12. členu, obveščanje in usposabljanje v 13. členu, posvetovanje z delavci v 14. členu in zdravstveni nadzor v 15. členu. Nadzor nad izvajanjem opravlja Inšpektorat za delo.
Pravilnik ne določa dovoljene glasnosti prostora ali opreme. Določa obveznosti delodajalca glede na to, kolikšni hrupni obremenitvi je izpostavljen delavec. Hrup, ki ga slišijo obiskovalci ali sosedje, ureja drugo področje predpisov.
Kaj za vas pomenijo 80, 85 in 87 dB(A)?
80 dB(A) je spodnja opozorilna vrednost izpostavljenosti, 85 dB(A) zgornja opozorilna vrednost, 87 dB(A) pa mejna vrednost izpostavljenosti. Vse so izražene kot povprečje v osemurnem delavniku, z ustreznimi konicami 135, 137 in 140 dB(C) za nenadne glasne udarce. Vrednosti določa 3. člen pravilnika, pri čemer sprožijo obveznosti tako povprečje kot konica. Vse obveznosti, ki veljajo pri 80 dB(A), veljajo tudi pri 85 in 87.
| Vrednost (povprečje / konica) | Kaj mora narediti delodajalec | Do česa ste upravičeni | Kaj morate narediti vi |
|---|---|---|---|
| 80 dB(A) / 135 dB(C) Spodnja opozorilna vrednost | Presoditi tveganje, delavce obvestiti in usposobiti, dati zaščito sluha na voljo | Zaščita sluha na voljo, obveščenost in usposabljanje, pregled sluha, če ocena tveganja pokaže ogroženost zdravja | Upoštevati usposabljanje; uporaba zaščite je vaša odločitev |
| 85 dB(A) / 137 dB(C) Zgornja opozorilna vrednost | Izdelati in izvajati program tehničnih in organizacijskih ukrepov, zagotoviti uporabo zaščite, hrupna območja označiti z varnostnimi znaki | Preventivni pregledi sluha pri pooblaščenem zdravniku, posvetovanje o izbiri zaščitne opreme | Zaščito sluha uporabljati |
| 87 dB(A) / 140 dB(C) Mejna vrednost (upošteva se zaščita, ki jo nosite) | Zagotoviti, da izpostavljenost nikoli ne preseže mejne vrednosti; če jo, takoj ukrepati, ugotoviti razlog in preprečiti ponovitev | Izpostavljenost pri ušesu, ki mejne vrednosti nikoli ne preseže | Opozoriti na hrup ali zaščito, ki ne opravlja svoje naloge |
Stopnja 80 dB(A) je najpogosteje napačno razumljena. Po 11. členu mora delodajalec delavcem zaščito sluha dati na voljo že od spodnje opozorilne vrednosti, uporabljati pa jo morajo šele od zgornje. Če delate med 80 in 85 dB(A) in zaščito želite, jo lahko zahtevate, delodajalec pa vam jo mora zagotoviti.
Stolpec za delodajalca je skrajšana različica širših obveznosti delodajalca pri zaščiti sluha. Stolpec za delavca odgovarja na pogosto vprašanje, ali vas lahko delodajalec prisili v nošenje čepkov: pri 85 dB(A) ali več je uporaba obvezna, med 80 in 85 dB(A) pa se odločite sami.
Pri 85 dB(A) pravilnik zahteva tudi označitev območij, kjer je hrup nad zgornjo opozorilno vrednostjo, in po potrebi omejitev dostopa do njih (10. člen). Preventivne preglede sluha opravi pooblaščeni zdravnik. Več o tem najdete v člankih o območjih za zaščito sluha in označevanju ter o avdiometričnih pregledih na delovnem mestu.
Kaj je raven dnevne in tedenske izpostavljenosti?
Raven dnevne izpostavljenosti (LEX,8h) je časovno vrednoteno povprečje hrupa v osemurnem delavniku, raven tedenske izpostavljenosti pa je enako povprečje v petdnevnem delovnem tednu (2. člen). Tedensko raven smejo delodajalci uporabiti le v utemeljenih primerih, ko se dnevna izpostavljenost od dneva do dneva pomembno spreminja (5. člen).
Decibelna lestvica je logaritemska: vsako zvišanje za 3 dB podvoji zvočno energijo. Zato je 80 dB(A) osem ur enaka dnevna doza kot 83 dB(A) štiri ure, že pol ure z orodjem pri okoli 92 dB(A) pa je enako kot cel delavnik pri spodnji opozorilni vrednosti 80 dB(A).
Kratki izbruhi z brusilkami, žagami in kladivi, zato štejejo veliko. Vrednosti iz vodnika o tem, kako glasna so električna orodja, je smiselno brati kot dozo in ne samo kot glasnost. Izračun tedenskega povprečja ustreza nekomu, ki v ponedeljek dela s sekalnim kladivom, preostanek tedna pa sedi v pisarni, ne pa delu, ki je glasno vsak dan.
Kakšne so konične ravni zvočnega tlaka pri udarnem hrupu?
Konične ravni zvočnega tlaka so 135 dB(C), 137 dB(C) in 140 dB(C), v pravilniku pa so zapisane tudi v paskalih (112, 140 in 200 Pa). Zajamejo posamezne nenadne udarce, ki bi jih dnevno povprečje zgladilo. Merijo se z vrednotenjem C, ki bolje zajame nizkofrekvenčni sunek udarca kot vrednotenje A, uporabljeno za povprečja.
Tipični viri so kovanje, pnevmatska orodja za pribijanje žebljev, orodja na naboje in kovaška kladiva. Delo je lahko pod dnevno opozorilno vrednostjo, pa vseeno sproži obveznosti zaradi peščice glasnih konic. Pravilnik pri oceni tveganja zahteva posebno pozornost tudi impulznemu hrupu (8. člen), zato zaščita za udarno delo sodi v delodajalčevo oceno in ne v ugibanje po embalaži.
Kolikšne so mejne vrednosti hrupa pri delu v Sloveniji?
Zakonski mejni vrednosti hrupa pri delu v Sloveniji sta dnevna ali tedenska izpostavljenost 87 dB(A) in konica 140 dB(C), obe ob upoštevanju zaščite sluha, ki jo delavec nosi (3. in 4. člen). Opozorilni vrednosti 80 in 85 dB(A) pokažeta, kdaj mora delodajalec ukrepati precej prej. Mejna vrednost delovnega mesta je torej 87 dB(A), ne 85.
Opozorilne vrednosti zaščite sluha ne upoštevajo, zato vstavitev čepkov ne spremeni trenutka, ko mora delodajalec presoditi, usposobiti ali zagotoviti opremo. Mejni vrednosti jo upoštevata. Prava zaščita je torej odvisna od hrupa, iz katerega izhajate, kar obravnava naš vodnik o tem, koliko zaščite sluha potrebujete.
Pri kolikšnem hrupu torej pravilnik zahteva zaščito sluha? Pri dnevni ali tedenski izpostavljenosti 85 dB(A), konici 137 dB(C) ali v označenem hrupnem območju, z zaščito sluha na voljo že od 80 dB(A). Zaščito mora delodajalec izbrati tako, da tveganje za okvaro sluha prepreči ali zmanjša na najnižjo možno mero (11. člen).
Kako veste, ali je vaše delo dovolj glasno, da sproži pravilnik?
Zanesljiva je samo presoja, ki jo na podlagi 7. člena opravijo strokovni delavci ali službe, po potrebi z meritvami. Kot grobo orientacijo si lahko pomagate s pogovorom: če morate zvišati glas, da vas sogovornik na dveh metrih razume, ali če več kot pol ure na dan delate s hrupnim orodjem, je smiselno vprašati po oceni. Gradbeništvo, rušenje, mizarstvo, strojegradnja in recikliranje to mejo prestopijo skoraj samodejno. Katera opravila zahtevajo čepke, katera glušnike in katera oboje, razlaga vodnik o čepkih za gradbene delavce.
Test dveh metrov je tisti, ki ga delavci res uporabljajo, ker ne zahteva opreme. Če čez delovno mizo kričite, da bi vas slišali, vprašajte za oceno tveganja. Delodajalec mora delavce obvestiti tudi o njenih rezultatih (13. člen). Kdor po izmenah opazi dušen sluh ali zvonjenje v ušesih, naj se oglasi pri izbranem zdravniku ali zdravniku medicine dela.
Kje je zaščita sluha v vrstnem redu ukrepov?
Po 10. in 11. členu je zaščita sluha zadnji ukrep: delodajalec mora hrup najprej odpraviti pri viru ali ga zmanjšati z mirnejšo opremo, tehničnimi ukrepi, organizacijo dela in odmori. Osebno varovalno opremo da na voljo šele, če tveganj ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi. Pri izpostavljenosti nad 85 dB(A) je program tehničnih in organizacijskih ukrepov obvezen.
Naši čepki WorkPRO so pasivna možnost za večkratno uporabo iz hipoalergenega silikona za ta zadnji sloj. Imajo SNR 24 dB (H 24, M 21, L 19), preizkušeni so po EN 352-2 v nemškem laboratoriju PZT GmbH, zasnova je patentirana, profil pa dovolj nizek, da glušniki sedejo čez čepke. Kot vsak pasivni čepek zmanjšajo zvok po vsem spektru, dušenje pa narašča s frekvenco, zato se visoki toni zmanjšajo najbolj. Dušeni so tudi govor in opozorilni signali, zato mora ocena tveganja po 8. členu upoštevati tudi to, ali hrup zakriva opozorilne zvočne signale.
Račun je preprost, a le približen: od izmerjene ravni odštejete SNR. Pri 95 dB(A) bi SNR 24 dB teoretično pomenil okoli 71 dB(A) pri ušesu, torej pod mejno vrednostjo 87 dB(A). Dejansko dušenje je pri vsakem uporabniku odvisno od prileganja. Čepki WorkPRO (SNR 24 dB) so rumeni, uporabni do 100-krat in jih po potrebi nosite pod glušniki. So en ukrep v vrstnem redu, nikoli celotna obveznost, in noben čepek ne nadomesti ocene tveganja, zmanjšanja hrupa ali usposabljanja, ki ga dolguje delodajalec.
Čepki iz pene, silikonski za večkratno uporabo, z lokom in po meri ustrezajo različnim izmenam, primerjavo pa najdete v vodniku o najboljših čepkih za delo. Ne glede na vrsto je pravi tisti, ki ga imate v ušesih ves čas, ko je hrup prisoten.
Koga zajema pravilnik o hrupu pri delu?
Pravilnik velja za vse dejavnosti, v katerih so delavci zaradi dela izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni tveganjem zaradi hrupa (1. člen), obveznosti pa nosi delodajalec. Direktivo 2003/10/ES so prenesle vse države članice EU, vsaka s svojimi predpisi, zato so tri stopnje 80, 85 in 87 dB(A) po Evropi enake, podrobnosti in nadzor pa se razlikujejo.
Besedilo direktive je dostopno na portalu EUR-Lex. Kdor dela v drugi državi, naj preveri tamkajšnji prenos direktive in pristojni organ.
Za glasbena in zabaviščna prizorišča veljajo enake vrednosti 80, 85 in 87 dB(A), v praksi pa jih uporabljajo po svoje. Ta vprašanja obravnava naš vodnik o pravilih o hrupu na glasbenih prizoriščih.
Kaj storiti, če je na delovnem mestu preglasno?
Najprej vprašajte za oceno tveganja in izvedite, pri kateri vrednosti je vaše delo. Od 80 dB(A) imate pravico do zaščite sluha na voljo, od 85 dB(A) jo morate uporabljati, ob tem pa so tu še označena območja in preventivni pregledi sluha, nihče pa ne sme biti izpostavljen nad 87 dB(A) z zaščito vred.
Opremo, ki vam jo dodelijo, uporabljajte pravilno, poškodovano pa takoj zamenjajte. Če želite zaščito za večkratno uporabo kot del delodajalčevega načrta, vam WorkPRO ponuja SNR 24 dB in sede pod glušnike. Sluh, ki ga hrup pri delu poškoduje, se ne povrne, zato so tri številke vredne spomina.
Njegova povezanost z zaščito sluha izhaja iz osebnih izkušenj z občutljivostjo na zvok med koncerti in delom v hrupnem okolju izziv, ki ga je opozoril na dolgoročna tveganja neobvladane izpostavljenosti hrupu. Danes kot komunikator in uporabnik izdelkov BOLLSEN z navdušenjem širi ozaveščenost o pomenu proaktivne skrbi za sluh.
Pri BOLLSEN razvija podatkovno podprte marketinške kampanje, piše članke, optimizirane za SEO, in upravlja komunikacijske kanale, ki strankam posredujejo praktično znanje o zaščiti sluha. Njegovo delo zagotavlja, da BOLLSEN-ovo sporočilo skrb za zdravje, zmogljivost in trajnost – doseže globalno občinstvo na privlačen in zaupanja vreden način.
Pisanje ga spremlja že od otroštva. Danes Timotej združuje ustvarjalnost z analitičnim pristopom ter nenehno preizkuša nove ideje na področju digitalnega marketinga, oglaševanja na podlagi rezultatov in družbenih omrežij. Verjame v učenje skozi inovacije in sodelovanje ter uspešno povezuje vodenje z odprtostjo do novih pogledov.
Poleg svoje profesionalne vloge je zavezan zdravemu načinu življenja, navdih pa najde v športu, fitnesu in kakovostno preživetem času s prijatelji. Njegova osebna strast do dobrega počutja se ujema z osnovnimi vrednotami BOLLSEN-a, zato njegovo delo ni zgolj kariera, temveč poslanstvo, v katero globoko verjame.
